<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba transkranialne stimulacije z enosmernim električnim tokom za izboljšanje bralnih zmožnosti oseb z razvojno disleksijo</dc:title><dc:creator>Savelli,	Tim	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košak Babuder,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Kognitivna znanost</dc:subject><dc:subject>Branje</dc:subject><dc:subject>Disleksija</dc:subject><dc:subject>tDCS</dc:subject><dc:subject>nevrostimulacija</dc:subject><dc:subject>bralne zmožnosti</dc:subject><dc:subject>sistematični pregled</dc:subject><dc:description>Transkranialna stimulacija z enosmernim električnim tokom (tDCS) je razmeroma nova in neznana metoda možganske stimulacije, ki omogoča neinvazivno modulacijo nevrobioloških procesov, preko katere je možno vplivati na različne kognitivne funkcije in povezane spretnosti. V zadnjem desetletju je objavljenih vse več raziskav, ki proučujejo možnosti uporabe tDCS kot terapevtske tehnike pri različnih motnjah in boleznih, vključno z razvojno disleksijo. Na področju uporabe tDCS za izboljšanje bralnih zmožnosti sta bila doslej objavljena dva sistematična pregleda literature. Avtorji obeh pregledov so poudarili, da večina dosedanjih raziskav poroča o pozitivnih učinkih stimulacije na branje, vendar so hkrati izpostavili nekatere omejitve in odprta raziskovalna vprašanja, ki preprečujejo oblikovanje splošnih zaključkov glede učinkovitosti intervencij z nevrostimulacijo. Cilj magistrskega dela je bil pripraviti nov sistematični pregled literature, ki nadgrajuje in dopolnjuje ugotovitve predhodnih pregledov. V sistematični pregled smo vključili šestnajst raziskav o učinkih tDCS na vedenjske, kognitivne ali nevrofiziološke vidike branja, ki smo jih identificirali z iskanjem po zbirkah bibliografskih podatkov, pri čemer smo dosledno sledili smernicam PRISMA. V empiričnem delu smo podrobno opisali in primerjali konceptualne, metodološke in tehnične značilnosti vključenih raziskav ter jih kritično ovrednotili z namenom oblikovanja konkretnih smernic za prihodnje raziskovanje. Pomembno prednost magistrskega dela v primerjavi z obstoječo literaturo predstavlja interdisciplinarni pristop, saj smo pri pripravi sistematičnega pregleda združevali teorije, modele in paradigme nevroznanosti, kognitivne psihologije, pedagogike in jezikoslovja.</dc:description><dc:publisher>T. Savelli</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-23 08:30:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175269</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.89-008.434.5:028(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 193469</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 254664451</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
