<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Testiranje stabilnosti hidrolatov rmana (Achillea sp.) in pravega ingverja (Zingiber officinale)</dc:title><dc:creator>Turk,	John Paul	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kočevar Glavač,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Schoss,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>hidrolat</dc:subject><dc:subject>hlapne organske spojine</dc:subject><dc:subject>navadni rman (Achillea millefolium)</dc:subject><dc:subject>pravi ingver (Zingiber officinale)</dc:subject><dc:subject>stabilnost</dc:subject><dc:description>Hidrolati kot sekundarni produkti destilacije eteričnih olj vsebujejo hlapne organske spojine, ki jim dajejo biološko aktivnost – protimikrobno, protivnetno in antioksidativno. V zadnjih letih jih vedno bolj uporabljamo v kozmetični in prehrambni industriji, zanimanje zanje pa narašča tudi v farmacevtski industriji. Njihova kemijska sestava je slabo raziskana, sistematičnih analiz o njihovi stabilnosti in dejavnikih, ki vplivajo na stabilnost, pa praktično ni. V magistrski nalogi smo ugotavljali vpliv temperature, materiala vsebnika in UV-svetlobe na stabilnost hidrolatov. Z vodno destilacijo smo pripravili dva hidrolata navadnega rmana in en hidrolat pravega ingverja. Iz njih smo pripravili serije vzorcev, ki smo jih shranjevali v vsebnikih iz stekla, aluminija, polietilena (PE) in polietilena visoke gostote (HDPE) pri 4 °C, 25 °C in 40 °C, v temi in na svetlobi. Kemijsko sestavo smo spremljali pet mesecev po destilaciji s plinsko kromatografijo, sklopljeno z masno spektrometrijo (GC-MS), pH pa smo merili potenciometrično. Sveži hidrolati so vsebovali 0,080–0,500 mg/mL hlapnih spojin. Kemijska sestava hidrolatov se je na splošno najbolje ohranila pri 4 °C, v temnih steklenih vsebnikih (zaščitena pred svetlobo), kjer se je ohranilo &gt; 80 % izhodnih spojin v hidrolatu ingverja in &gt; 90 % izhodnih spojin v hidrolatu rmana. Najpomembnejši dejavnik pri ohranjanju izhodnih spojin je bil material vsebnika. V vsebnikih iz HDPE se je skupna koncentracija izhodnih hlapnih spojin po petih mesecih znižala za 40–90 %. pH hidrolatov je bil najstabilnejši v vsebnikih iz HDPE, najmanj pa v steklenih vsebnikih in na svetlobi, kjer je naraščal. Najobčutljivejša spojina je bil citral, ki se je pojavil v hidrolatu ingverja. Glavni razpadni produkta v tem hidrolatu je bil cis-(-)-1,2-epoksi-p-ment-8-en (do ⁓ 0,218 mg/mL), ki je nastajal pri povišani temperaturi in pod vplivom UV-svetlobe, verjetno iz citrala. Raziskave v prihodnosti bi lahko proučevale stabilnost hidrolatov z dodanimi stabilizatorji (konzervansi, antioksidanti, pufri) in stabilnost posameznih hlapnih spojin hidrolatov.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-21 08:45:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175188</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 119599</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 254394627</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
