Testiranje stabilnosti hidrolatov rmana (Achillea sp.) in pravega ingverja (Zingiber officinale)Turk, John Paul (Avtor) Kočevar Glavač, Nina (Mentor) Schoss, Katja (Komentor) hidrolathlapne organske spojinenavadni rman (Achillea millefolium)pravi ingver (Zingiber officinale)stabilnostHidrolati kot sekundarni produkti destilacije eteričnih olj vsebujejo hlapne organske spojine, ki jim dajejo biološko aktivnost – protimikrobno, protivnetno in antioksidativno. V zadnjih letih jih vedno bolj uporabljamo v kozmetični in prehrambni industriji, zanimanje zanje pa narašča tudi v farmacevtski industriji. Njihova kemijska sestava je slabo raziskana, sistematičnih analiz o njihovi stabilnosti in dejavnikih, ki vplivajo na stabilnost, pa praktično ni. V magistrski nalogi smo ugotavljali vpliv temperature, materiala vsebnika in UV-svetlobe na stabilnost hidrolatov. Z vodno destilacijo smo pripravili dva hidrolata navadnega rmana in en hidrolat pravega ingverja. Iz njih smo pripravili serije vzorcev, ki smo jih shranjevali v vsebnikih iz stekla, aluminija, polietilena (PE) in polietilena visoke gostote (HDPE) pri 4 °C, 25 °C in 40 °C, v temi in na svetlobi. Kemijsko sestavo smo spremljali pet mesecev po destilaciji s plinsko kromatografijo, sklopljeno z masno spektrometrijo (GC-MS), pH pa smo merili potenciometrično. Sveži hidrolati so vsebovali 0,080–0,500 mg/mL hlapnih spojin. Kemijska sestava hidrolatov se je na splošno najbolje ohranila pri 4 °C, v temnih steklenih vsebnikih (zaščitena pred svetlobo), kjer se je ohranilo > 80 % izhodnih spojin v hidrolatu ingverja in > 90 % izhodnih spojin v hidrolatu rmana. Najpomembnejši dejavnik pri ohranjanju izhodnih spojin je bil material vsebnika. V vsebnikih iz HDPE se je skupna koncentracija izhodnih hlapnih spojin po petih mesecih znižala za 40–90 %. pH hidrolatov je bil najstabilnejši v vsebnikih iz HDPE, najmanj pa v steklenih vsebnikih in na svetlobi, kjer je naraščal. Najobčutljivejša spojina je bil citral, ki se je pojavil v hidrolatu ingverja. Glavni razpadni produkta v tem hidrolatu je bil cis-(-)-1,2-epoksi-p-ment-8-en (do ⁓ 0,218 mg/mL), ki je nastajal pri povišani temperaturi in pod vplivom UV-svetlobe, verjetno iz citrala. Raziskave v prihodnosti bi lahko proučevale stabilnost hidrolatov z dodanimi stabilizatorji (konzervansi, antioksidanti, pufri) in stabilnost posameznih hlapnih spojin hidrolatov.20252025-10-21 08:45:44Magistrsko delo/naloga175188VisID: 119599COBISS_ID: 254394627sl