<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vrednotenje biološkega odziva keratinocitov NCTC-2544 na vlakna steklene in kamene volne</dc:title><dc:creator>Trivunčević,	Daša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pišlar,	Anja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Drnovšek,	Nataša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mineralna vlakna</dc:subject><dc:subject>steklena volna</dc:subject><dc:subject>kamena volna</dc:subject><dc:subject>mehansko draženje</dc:subject><dc:subject>keratinociti</dc:subject><dc:subject>poškodba membrane</dc:subject><dc:subject>vnetni odziv</dc:subject><dc:description>Pri proizvodnji in delu s stekleno ali kameno volno se delavci pogosto srečujejo z neprijetnimi občutki na koži, kot je srbečica, ki se razvije, ko vlakna pridejo v stik s kožo. Čeprav gre za pogost pojav, mehanizmi, ki vodijo do takšnega kožnega draženja, še niso povsem raziskani. Ker mineralna vlakna ne povzročajo kemične iritacije, se domneva, da je srbenje posledica njihovega mehanskega delovanja. Najverjetneje ga povzročajo drobni delci vlaken, ki ob stiku z zgornjo plastjo kože fizično dražijo povrhnjico. Namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali lahko mineralna vlakna mehansko dražijo keratinocite, celice najbolj zunanje plasti kože, ki prve pridejo v stik z zunanjimi dejavniki.
V eksperimentalnem delu magistrske naloge smo ovrednotili vpliv izpostavljenosti različnih vrst mineralnih vlaken človeškim keratinocitom NCTC-2544. Vpliv mineralnih vlaken smo spremljali z različnimi metodami v koncentracijski in časovni odvisnosti. Vpliv vlaken na preživetje celic smo ocenili z metabolnim testom, morebitne poškodbe celične membrane smo določali s testom laktat dehidrogenaze, izražanje proteina akvaporin 3 smo analizirali z imunofluorescenčno detekcijo ter izražanje vnetnih dejavnikov s prenosom western. Spremembe v celični obliki in strukturi smo opazovali s svetlobnim invertnim mikroskopom, medtem ko nam je vrstična elektronska mikroskopija omogočila natančnejši vpogled v spremembe na celični površini.
Rezultati so pokazali, da mineralna vlakna vplivajo na metabolno aktivnost keratinocitov, povzročajo poškodbe celične membrane in spremembe v morfologiji celic. Učinki so bili izrazitejši pri višjih koncentracijah in daljši izpostavljenosti, kar se je pokazalo kot zmanjšana vitalnost celic, spremembe oblike, izguba stika s podlago ter povečana izraženost in spremenjena lokalizacija akvaporina 3. Vnetni odziv sicer ni bil vedno zaznan, a opažene spremembe kažejo na vpliv vlaken na celične funkcije.
Ti rezultati potrjujejo, da lahko stik z določenimi vrstami mineralnih vlaken vpliva na kožne celice in sproži odzive, ki so značilni za mehansko draženje. Raziskava prispeva k razumevanju vpliva fizikalnih lastnosti vlaken na kožne celice in je lahko v pomoč pri razvoju novih izdelkov.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-21 08:45:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175187</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 119598</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 254053891</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
