Kompetence vodenja dialoga bodočih učiteljev matematikeRozman, Laura (Avtor) Hodnik, Tatjana (Mentor) Mastnak, Adrijana (Komentor) Osnovnošolsko učenje in poučevanjeMatematikadialoški pristopdialogtemeljno znanjepoglobljeno znanjematematični jezikbodoči učitelji matematikeRaziskave so pokazale, da poučevanje z dialogom izboljša sposobnosti učenčevega utemeljevanja, argumentiranja, analiziranja in sodelovanja, zaradi česar učenci dosegajo boljše učne rezultate. Učiteljem pa dialog omogoča lažje prepoznavanje in odpravljanje napačnih predstav učencev, hkrati pa pripomore tudi k vedno boljšemu postavljanju vprašanj višjih spoznavnih ravni. Učinki dialoga torej niso zanemarljivi, zato je pomembno, da so bodoči učitelji matematike na tem področju ustrezno izobraženi, da bodo lahko pri svojem poučevanju ustrezno podpirali učence pri doseganju učnih ciljev. V teoretičnem delu magistrskega dela sta predstavljena direktni in dialoški pristop, ki s svojimi podobnostmi in razlikami pomembno vplivata na potek in kakovost pouka ter se pri poučevanju medsebojno dopolnjujeta. Predstavljene so odlike dialoga ter pregled raziskav, ki poudarjajo pozitivne spremembe v razredu ob uporabi dialoga pri poučevanju. Nadalje so opredeljene tri vrste znanja: temeljno, poglobljeno in prenosljivo znanje, ki so bistvena za uspešno učenje matematike. Predstavljene so tudi različne kategorizacije vprašanj, ki jih zasledimo v strokovni literaturi, temu pa sledi poglavje z opredelitvijo matematičnega jezika ter vrst besed, ki ga sestavljajo. V empiričnem delu magistrskega dela smo želeli ugotoviti, ali so bodoči učitelji pri vodenju dialoga podporni ter na kakšen način to podporo izkazujejo. Ob tem nas je zanimalo, ali se pojavljajo kakšne razlike v podpornosti glede na to, ali gre za odziv na pravilen ali nepravilen odgovor učenca. Zanimalo nas je tudi, katere vrste vprašanj bodoči učitelji postavljajo v večji meri (tako z vidika znanja, ki ga pri učencih izgrajujejo, kot z vidika vodenja učencev pri usvajanju znanja) ter ali so ta vprašanja terminološko in jezikovno ustrezna. Na podlagi vsebinske analize transkribiranih dialogov in kvantitativno obdelavo pridobljenih podatkov smo ugotovili, da se bodoči učitelji zavedajo pomembnosti podpore pri poučevanju. Večinoma so izkazovali podporo z odzivi, ki spodbujajo nadaljnji premislek učencev, kot so poglobitev, utemeljitev ali dopolnitev odgovorov. Opazili smo, da so pri odzivih na nepravilne odgovore učencev pogosteje spodbujali pojasnjevanje in poglabljanje razumevanja kot pri odzivih na pravilne odgovore. Hkrati pa smo ugotovili, da je bilo prav pri odzivih na nepravilne odgovore več neizkoriščenih potencialov za podpornost v primerjavi z odzivi na pravilne odgovore. Z analizo vprašanj smo ugotovili, da bodoči učitelji v večini postavljajo vprašanja, ki pri učencih spodbujajo izgradnjo temeljnega znanja, z vidika vodenja učencev pa pretežno vprašanja vodenja. Ugotovili smo tudi, da so vprašanja v precejšnjem deležu terminološko sporna in pogosto v obliki pogovornega jezika, kar zmanjšuje njihovo strokovno vrednost. Na podlagi pridobljenih podatkov predlagamo, da se v izobraževanju bodočih učiteljev posebna pozornost nameni terminološki in jezikovni ustreznosti izražanja, hkrati pa tudi pomenu vprašanj, ki spodbujajo izgradnjo poglobljenega znanja ter uporabi usmerjevalnih vprašanj, s katerimi učitelji sledijo učenčevemu razmišljanju. Na ta način bi izboljšali tudi podporo v učnem dialogu in učinkoviteje izkoristili potencial odzivov.L. Rozman20252025-10-18 08:30:31Magistrsko delo/naloga175153UDK: 51(043.2)VisID: 193317COBISS_ID: 253774595sl