<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Povezanost odnosa do menstruacije, relacijskih potreb in sočutja do sebe s predmenstrualnimi simptomi</dc:title><dc:creator>Jurkas Omerzo,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žvelc,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>predmenstrualni sindrom</dc:subject><dc:subject>menstruacija</dc:subject><dc:subject>medosebni odnosi</dc:subject><dc:subject>sočutje do sebe</dc:subject><dc:subject>stališča do menstruacije</dc:subject><dc:description>Predmenstrualne simptome doživlja večina posameznic, medtem ko jih približno 50 % ustreza kriteriju za predmenstrualni sindrom (PMS) in 1,6 % za predmenstrualno disforično motnjo (PMDD). Na pojavnost simptomov vpliva vrsta dejavnikov, namen magistrskega dela pa je bil raziskati vlogo odnosa do menstruacije, sočutja do sebe in zadovoljenosti relacijskih potreb. Raziskava je bila izvedena na slovenskem vzorcu 702 posameznic, starih med 18 in 45 let, ki so izpolnile Vprašalnik odnosa do menstruacije, Lestvico predmenstrualnega sindroma, Lestvico zadovoljenosti relacijskih potreb in Lestvico sočutja do sebe. Dojemanje menstruacije kot izčrpavajoče in pričakovanje njenega začetka napovedujeta intenzivnejše simptome, medtem ko zanikanje njenih vplivov napoveduje blažje simptome. Menstruacija kot moteči dogodek ni imela pomembnega učinka. Dojemanje menstruacije kot naravne napoveduje manj intenzivne predmenstrualne simptome, vendar se ta povezava pokaže šele v razširjenem modelu, kjer je upoštevano sočutje do sebe kot kontrolna spremenljivka. Sočutje do sebe in relacijske potrebe napovedujeta intenzivnost predmenstrualnih simptomov, tako da posameznice z višjo mero sočutja do sebe in bolj zadovoljenimi relacijskimi potrebami poročajo o blažjih simptomih. Preverili smo tudi moderatorsko vlogo sočutja do sebe in relacijskih potreb v relaciji med odnosom do menstruacije in predmenstrualnimi simptomi. Izkazalo se je, da sočutje do sebe ublaži negativni vpliv pričakovanja menstruacije na doživljanje simptomov, medtem ko učinek v modelu z relacijskimi potrebami ni bil značilen. Ugotovitve predstavljajo korak naprej v raziskovanju in oblikovanju razumevanja predmenstrualne simptomatike kot kompleksne celote, ki vključuje ne le biološke, ampak tudi psihološke in relacijske dejavnike.</dc:description><dc:publisher>[S. Jurkas Omerzo]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-18 07:15:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175150</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.97:612.662(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 599950</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 259557891</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
