<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Stališča staršev do vpliva digitalne tehnologije na govor, jezik in komunikacijo predšolskih otrok</dc:title><dc:creator>Bezgovšek,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Darija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Informacijska tehnologija</dc:subject><dc:subject>Predšolski otroci</dc:subject><dc:subject>Govorna terapija</dc:subject><dc:subject>digitalna tehnologija</dc:subject><dc:subject>govor</dc:subject><dc:subject>jezik</dc:subject><dc:subject>komunikacija</dc:subject><dc:subject>starši</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo raziskuje stališča staršev do vpliva digitalne tehnologije na govorno-jezikovni in komunikacijski razvoj predšolskih otrok ter poznavanje in upoštevanje strokovnih smernic glede rabe digitalne tehnologije pri otrocih. V teoretičnem delu so predstavljeni osnovni pojmi, značilnosti razvoja v predšolskem obdobju ter priporočila, vloga in stališča staršev glede rabe digitalne tehnologije pri otrocih. Poudarek je tudi na tveganjih neustrezne uporabe digitalne tehnologije in na pogojih, v katerih lahko digitalna tehnologija pozitivno vpliva na otrokov razvoj. Empirični del temelji na raziskavi, izvedeni s spletnim anketnim vprašalnikom med starši predšolskih otrok v Sloveniji. Vprašalnik je zajemal demografske podatke, obseg in način rabe digitalne tehnologije, poznavanje in upoštevanje strokovnih smernic, Likertovo lestvico s trditvami o vplivih digitalne tehnologije na govor, jezik in komunikacijo otrok ter vprašanji o informiranosti in potrebah staršev po dodatnih informacijah o tej temi.
Rezultati kažejo, da imajo starši večinoma previden odnos do digitalne tehnologije, saj se najbolj strinjajo s trditvama, da digitalna tehnologija ne more nadomestiti neposredne medčloveške interakcije in da mora otrok več časa nameniti pogovoru in igri kot uporabi digitalne tehnologije. Veliko staršev izpostavlja tudi negativne učinke prekomerne rabe digitalne tehnologije, medtem ko se zelo malo staršev strinja s tem, da je zgodnje usvajanje digitalnih spretnosti v predšolskem obdobju koristno. Več kot polovica staršev prepoznava možnost pozitivnih učinkov pri interaktivnih in starostno primernih vsebinah, če se te uporabljajo ob nadzoru in usmerjanju odrasle osebe. Rezultati kažejo tudi, da je televizija še vedno najpogostejša oblika uporabe digitalne tehnologije pri predšolskih otrocih, pri čemer večina poroča o kratki dnevni izpostavljenosti ali souporabi z odraslimi. Več kot tri četrtine anketirancev poroča, da poznajo strokovne smernice vsaj delno, hkrati pa jih večina izraža potrebo po dodatnih informacijah o tej temi.
Ugotovitve magistrskega dela kažejo na to, da se starši zavedajo pomena uravnotežene rabe digitalne tehnologije in si želijo dodatnih informacij o vplivu uporabe digitalne tehnologije na govor, jezik in komunikacijo otrok ter o ustrezni rabi digitalne tehnologije pri predšolskih otrocih. Poleg tega se kaže tudi potreba po izboljšanju dostopnosti jasnih, praktičnih in kratkih smernic za starše, ozaveščanju o strategijah starševske mediacije ter pomenu interaktivne in kakovostne digitalne vsebine.</dc:description><dc:publisher>L. Bezgovšek</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-16 08:30:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175102</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.89-008.434(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 193214</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 253767683</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
