<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Varnost starejših odraslih udeležencev v prometu</dc:title><dc:creator>Turk,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnič,	Manca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ferkulj,	Blaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kvas,	Andreja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>prometna varnost</dc:subject><dc:subject>ozaveščanje starejših</dc:subject><dc:subject>mobilnost</dc:subject><dc:subject>angažiranje skupnosti</dc:subject><dc:description>Uvod: Z naraščanjem starejšega prebivalstva se starejši vozniki in pešci soočajo s kompleksnimi težavami, saj fiziološke in kognitivne spremembe vplivajo na njihovo sposobnost presoje in hitrost odzivov, kar povečuje tveganje za prometne nesreče. Dodatna tveganja predstavljajo gostota prometa, hitre spremembe ureditev ter cestnoprometnih predpisov, ki jim starejši težje sledijo Namen: Namen diplomskega dela je raziskati dejavnike, ki vplivajo na prometno varnost starejših in identificirati učinkovite strategije zdravstvene vzgoje, ki lahko izboljšajo njihovo ozaveščenost in previdnost v prometu. Metode: Uporabljena je bila opisna raziskovalna metoda, pri kateri smo izvedli pregled znanstvene in strokovne literature preko podatkovnih baz MEDLINE in CINAHL Ultimate in spletnega iskalnika Google Scholar. Vključili smo literaturo, objavljeno od leta 2015 naprej. V analizo je bilo vključenih 17 člankov. Izbrani članki so bili razdeljeni v tri glavne tematske enote: najpogostejši vzroki prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi starejši, strategije za izboljšanje ozaveščenosti in prometne varnosti za to demografsko skupino ter primeri uspešnih praks iz različnih držav. Rezultati: Najpogostejši vzroki za povzročitev prometne nesreče pri starejših so slabša zaznava, odzivni čas, napake pri vključevanju v promet ter zavijanje in menjava pasov, h katerim pripomorejo zdravstvene težave, zdravila, neprilagojena hitrost, neustrezno spremljanje prometnih situacij. Da bi dosegli višjo raven prometne varnosti, uporabimo strategije ozaveščanja, ki temeljijo na razumevanju in spoštovanju, uporabljajo interaktivne metode učenja, vsebujejo ocenjevalna orodja za fizične in kognitivne sposobnosti ter spodbujanje telesne dejavnosti. Evropske države so pri prilagajanju okolja za spodbujanje mobilnosti starejših enotne, so pa za podobne rezultate uporabile različne strategije. Razprava in zaključek: V Sloveniji so starejši preskrbljeni z brezplačnimi javnimi prevozi po celotni Sloveniji, v občinah pa delujejo tudi organizacije, ki pomagajo starejšim z nudenjem posameznih prevozov, kot so Kavalir, Prostofer in Sopotnik. Prav tako pa v Sloveniji vsakoletno potekajo akcije za ozaveščanje o varnosti v prometu, pri katerih poudarjajo pomen uporabe odsevnih teles za pešce in kolesarje, pomen neuživanja alkohola pred ali med vožnjo ter ozaveščanje o pravilni uporabi varnostnega pasu. Za starejše so na voljo programi, kjer jih podučijo o varni vožnji, imajo tudi možnost vožnje z inštruktorjem, ki jim svetuje in dá napotke za nadaljnjo vožnjo.</dc:description><dc:publisher>[T. Turk]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-15 07:45:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175079</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 153160</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 253211395</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
