<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Varnost hrane v luči podnebnih sprememb: primer analize aktivnosti odgovornih institucij in živilskih podjetij v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Drobnič,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jevšnik Podlesnik,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovca,	Andrej	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>podnebne spremembe</dc:subject><dc:subject>varnost hrane</dc:subject><dc:subject>intervjuji</dc:subject><dc:subject>državne institucije</dc:subject><dc:subject>živilska podjetja</dc:subject><dc:description>Uvod: Podnebne spremembe so v zadnjih desetletjih postale svetovni problem in predstavljajo pomembno tveganje za varnost ter kakovost hrane v prihodnosti. Zagotavljanje varne hrane je pomemben cilj vseh akterjev v verigi preskrbe s hrano, vključno z vladami, institucijami za varnost hrane, živilskimi podjetji in potrošniki. Namen: Namen magistrskega dela je širše raziskati aktualno temo vpliva podnebnih sprememb na varnost hrane. Ugotoviti želimo, ali se različni deležniki agroživilske verige (državne institucije, živilska podjetja, transportni sektor in izobraževalne ustanove) v Sloveniji ukvarjajo s problematiko podnebnih sprememb in kako se na njih prilagajajo oziroma odzivajo. Metode dela: Za izvedbo raziskave smo uporabili kombiniran metodološki pristop. Najprej smo izvedli analizo obstoječe znanstvene in strokovne literature s področja podnebnih sprememb ter vpliva na varnost hrane. V nadaljevanju smo izvedli polstrukturirane intervjuje s predstavniki državnih institucij, živilskih podjetij, transportnega sektorja in izobraževalnih ustanov v Sloveniji. Izvedenih je bilo trinajst intervjujev. Rezultati: Na podlagi kvalitativne analize vsebine pisnih intervjujev so se izoblikovale štiri glavne teme raziskave: načrtovanje in upravljanje sistemov, informiranost o podnebnih spremembah, prilagajanje na podnebne spremembe ter tehnologija in umetna inteligenca. Rezultati raziskave nakazujejo na pomanjkanje razvojno-strateških dokumentov na ravni države in nizko ozaveščenost nekaterih institucij in podjetij o vplivih podnebnih sprememb na zagotavljanje varnosti hrane. Izpostavljena je bila tudi pomanjkljiva obveščenost širše javnosti o obravnavani tematiki. Razprava in sklep: S podnebnimi spremembami se pojavljajo nove težave v zvezi z varnostjo hrane, ki bodo zahtevale prilagoditve v kmetijskem sektorju in celotni agroživilski verigi. Kvalitativna analiza odgovorov intervjuvancev je razkrila razlike v ozaveščenosti in pripravljenosti ključnih deležnikov agroživilske verige o vplivih podnebnih sprememb na varnost hrane. Čeprav nekateri deležniki že uvajajo ukrepe, obstaja očitna razlika v stopnji pripravljenosti in odzivanja na podnebne spremembe, kar pomeni, da tveganja niso enakomerno zaznana ter naslovljena na vseh ravneh verige. Intervjuvanci so prepoznali velik potencial v uporabi umetne inteligence, a hkrati opozorili, da je njena prisotnost (še) zelo omejena. V Sloveniji za zdaj ni celovitih raziskav, ki bi hkrati zajele zakonodajne usmeritve in aktivnosti deležnikov pri prilagajanju na podnebne spremembe, zato ta študija zapolnjuje pomembno vrzel v razumevanju obravnavane problematike.</dc:description><dc:publisher>[E. Drobnič]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-11 07:45:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174976</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 614</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 153151</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 252824579</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
