​Imunofenotipske značilnosti limfomov T in reaktivnih limfocitov TBuček, Simon (Avtor) Kloboves Prevodnik, Veronika (Mentor) T-celični limfomipretočna citometrijaklonalnost limfocitov Talgoritemska analizaT-celični kloni nejasnega pomenaIZVLEČEK Uvod in namen: T-celični limfomi (TCL) so redka skupina ne-Hodgkinovih limfomov, za katere je značilna heterogenost, zahtevna diagnostika in slaba prognoza. Diagnoza temelji na kombinaciji kliničnih, morfoloških, imunofenotipskih in molekularnih značilnosti, pri čemer je poseben izziv razlikovanje med neoplastičnimi in reaktivnimi proliferacijami limfocitov T. Kot obetavno orodje se uveljavlja protitelo TRBC1, ki omogoča določanje klonalnosti s pretočno citometrijo (PC). Namen študije je bil imunofenotipsko opredeliti neoplastične in reaktivne populacije ter razviti zanesljivo PC metodo za določanje klonalnosti limfocitov T. Hipoteze: V naši študiji smo želeli preveriti naslednje hipoteze: 1) Najpogostejši imunofenotipi angioimunoblastnih limfomov T in perifernih limfomov T, brez drugih oznak, se bodo med seboj razlikovali v vsaj enem od opazovanih označevalcev limfocitov T. 2) Pri več kot 60% primerov limfomov T bomo v primerjavi z reaktivnimi limfociti T dokazali razlike v spremembi stopnje izraženosti pri vsaj dveh različnih označevalcih limfocitov T. 3) Določitev klonalnosti limfocitov T s pretočno-citometričnim določanjem konstantne regije 1 verige beta (ß) T-celičnega receptorja bo visoko specifična in občutljiva metoda, s katero bomo lahko razlikovali med reaktivnimi in limfomskimi populacijami limfocitov T. Materiali in metode: V prvi del naloge smo vključili 251 vzorcev TCL, v katerih smo s pomočjo večparametrske PC analizirali širok nabor označevalcev limfocitov T. V drugem delu smo na 275 vzorcih ovrednotili klonalnost s TRBC1 in rezultate primerjali s PCR. Poleg ročne analize smo za analizo uporabili tudi algoritma Phenograph in t-SNE. Rezultati: Aberantne populacije limfocitov T smo zaznali v 96 % vzorcev bolnikov s TCL. Najpogostejše spremembe so vključevale znižano izražanje CD3, CD7, CD8 in TCR?ß ter povišano izražanje CD10, CD279 in HLA-DR. Posamezne tipe TCL smo ločili glede na izražanje ključnih označevalcev. Pri ALCL smo ugotovili značilno močno izražanje CD30, medtem ko smo pri PTCL in nTFHL zaznali razlike v izražanju CD3, CD10, CD26, CD45RO in CD279. Monoklonalne limfocite T smo z metodo TRBC1 ugotovili v 94,5 % primerov TCL, pri čemer je bilo ujemanje z metodo PCR visoko. Z algoritmično analizo smo v 7,3 % primerov odkrili monotipične populacije limfocitov T, ki smo jih pri ročni analizi spregledali, kar potrjuje večjo občutljivost algoritmične analize. Poleg tega smo identificirali tudi T-celične klone nejasnega pomena, večinoma CD8 pozitivne, ki smo jih najpogosteje zaznali pri B-celičnih limfomih. Zaključki: PC je zanesljiva metoda za odkrivanje aberantnih populacij limfocitov T. Metoda določanja klonalnosti s TRBC1 je dosegla visoko občutljivost in specifičnost in se je izkazala kot uporabna v diagnostiki TCL.20252025-10-11 07:15:07Doktorsko delo/naloga174973VisID: 36425sl