<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odvzem zamrznjenega premoženja fizičnih in pravnih oseb zaradi kršitev omejevalnih ukrepov Evropske unije</dc:title><dc:creator>Ogrizek,	Anej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tekavčič Veber,	Maruša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hafner,	Miha	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Direktiva 2024/1226</dc:subject><dc:subject>omejevalni ukrepi EU</dc:subject><dc:subject>kršitev omejevalnih ukrepov</dc:subject><dc:subject>odvzem premoženja</dc:subject><dc:subject>obnova Ukrajine</dc:subject><dc:subject>pravica do mirnega uživanja premoženja</dc:subject><dc:subject>odvzem objecta sceleris</dc:subject><dc:subject>Protokol št. 1 k EKČP</dc:subject><dc:description>V luči situacije v Ukrajini je Evropska unija (EU) leta 2024 sprejela Direktivo 2024/1226, ki države članice zavezuje, da kršitev omejevalnih ukrepov v nacionalnem pravnem redu opredelijo kot kaznivo dejanje. Poleg tega v primerih kaznivega dejanja izogibanja omejevalnemu ukrepu zamrznitve drugi odstavek 10. člena kot posledico predvideva odvzem sredstev in gospodarskih virov, ki jih je posameznik z namenom prikrivanja uporabil ali prenesel na tretjega, oziroma v zvezi s katerimi je pristojnim organom posredoval napačne ali zavajajoče informacije. Na tej podlagi odvzeto premoženje se skladno z Direktivo 2024/1260 lahko uporabi kot prispevek mehanizmom za podporo Ukrajini in drugim prizadetim državam ter njihovo obnovo.

Institut odvzema premoženja v zvezi s kaznivim dejanjem izogibanja, kot posebna oblika odvzema objecta sceleris, predstavlja nov sui generis institut v pravnem redu EU. Kot tak omogoča, da se sankcioniranemu posamezniku zgolj zaradi posredne kršitve omejevalnih ukrepov odvzame celotno premoženje v jurisdikciji EU, kar predstavlja intenziven poseg v pravico do mirnega uživanja premoženja, kot jo opredeljuje prvi člen Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP). Skozi analizo sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) magistrsko delo ugotavlja, da je nova ureditev lahko skladna z zahtevami EKČP pod pogojem, da je nacionalnemu sodišču v vsakem posameznem primeru dana možnost, da opravi presojo sorazmernosti in concreto ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin ter po potrebi ukrepa odvzema ne izreče oziroma izreče milejše ali alternativne ukrepe.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-10 13:42:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174954</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 131519</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 251404291</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
