<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Povezanost perfekcionizma, anksioznosti in učnega uspeha med devetošolci</dc:title><dc:creator>Bizjak,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šarić,	Marjeta	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>perfekcionizem</dc:subject><dc:subject>anksioznost</dc:subject><dc:subject>testna anksioznost</dc:subject><dc:subject>učni uspeh</dc:subject><dc:subject>devetošolci</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava izraženost perfekcionizma, anksioznosti in testne anksioznosti pri 
devetošolcih ter njihovo medsebojno povezanost. V povezavi s tem je bil osrednji cilj raziskave 
preveriti, kako različne stopnje (ne)prilagojenega perfekcionizma in anksioznosti vplivajo na 
učni uspeh učencev. 
V teoretičnih izhodiščih so podrobneje predstavljeni zgoraj omenjeni pojavi, pri katerih se 
osredotočamo na opis njihovih značilnosti, dejavnikov za razvoj, komponent in znakov. Sledi 
analiza medsebojne povezanosti med prilagojenimi in neprilagojenimi perfekcionističnimi 
težnjami v povezavi s splošno in testno anksioznostjo. V zaključnem delu je obravnavan vpliv, 
ki ga lahko imajo omenjeni pojavi na učni uspeh mladostnikov.  
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati kvantitativne raziskave, v kateri je sodelovalo 115 
devetošolcev iz treh različnih osnovnih šol. Podatki so bili zbrani z uporabo treh vprašalnikov. 
Izsledki raziskave so pokazali, da večina učencev izraža srednjo stopnjo perfekcionizma, 
anksioznosti in testne anksioznosti, pri čemer se je kot najmočneje izražena komponenta testne 
anksioznosti izkazala napetost. Ob tem smo preverili, ali se pojavljajo statistično pomembne 
razlike v izraženosti omenjenih pojavov glede na spol. Kljub temu, da učenke izražajo višje 
ravni vseh omenjenih pojavov, so se statistično pomembni rezultati glede na spol pokazali le 
pri izraženosti testne anksioznosti. Dodatne analize so pokazale, da devetošolci v povprečju 
izražajo višjo raven prilagojenega kot neprilagojenega perfekcionizma.  
Nadalje smo preverili, ali se izraženost splošne in testne anksioznosti razlikuje glede na stopnje 
(ne)prilagojenega perfekcionizma. Rezultati so potrdili statistično pomembne povezave med 
obema dimenzijama perfekcionizma s (testno) anksioznostjo, z izjemo povezanosti 
prilagojenega perfekcionizma s testno anksioznostjo. Izkazalo se je, da se neprilagojeni 
perfekcionizem pozitivno povezuje z obema oblikama anksioznosti, medtem ko prilagojeni 
perfekcionizem nakazuje na negativno povezanost. Nazadnje je bila potrjena statistično 
pomembna povezava med stopnjami (ne)prilagojenega perfekcionizma in anksioznosti z učnim 
uspehom. Učenci z višje izraženimi ravnmi neprilagojenega perfekcionizma in anksioznosti so 
dosegali nižji učni uspeh, nasprotno pa so se višje ravni prilagojenega perfekcionizma in nižje 
ravni anksioznosti povezovale z boljšimi učnimi dosežki. Rezultati raziskave lahko prispevajo 
k večji občutljivosti strokovnih delavcev za prepoznavanje povezanosti (ne)prilagojenega 
perfekcionizma ter anksioznosti z učnim uspehom.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-10 12:11:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174881</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 599671</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
