<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Aktivacija notranjih komponent sredice malih modularnih reaktorjev</dc:title><dc:creator>Bevc,	Melisa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Snoj,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ambrožič,	Klemen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Mali modularni reaktorji</dc:subject><dc:subject>NuScale</dc:subject><dc:subject>MCNP</dc:subject><dc:subject>FISPACT-II</dc:subject><dc:subject>JSIR2S</dc:subject><dc:subject>nevtronska aktivacija</dc:subject><dc:subject>Nuklearna elektrarna Krško</dc:subject><dc:subject>radioaktivni odpadki</dc:subject><dc:description>Med obratovanjem jedrskega reaktorja se nevtroni pri procesu aktivacije absorbirajo v stabilnih jedrih strukturnih materialov in inducirajo njihovo radioaktivnost. Aktivirani materiali v fazi razgradnje elektrarne predstavljajo večji del radioaktivnih odpadkov, katerih količino in vrsto je potrebno določiti. V zadnjih letih se je razvoj na področju jedrske tehnologije usmeril tudi v manjše in bolj modularne zasnove reaktorjev moči do 300 $\mathrm{MW_e}$, ki se glede na velike reaktorje moči velikostnega reda $\mathrm{GW_e}$ razlikujejo v več lastnostih. Ena od razlik je, da bi komponente izdelali v tovarnah s krajšim časom izgradnje na lokaciji. Vendar pa razlika v velikosti vodi tudi v slabšo ekonomijo nevtronov, kar pomeni, da več nevtronov na enoto moči pobegne iz reaktorja in interagira z nuklidi strukturnih materialov, kot je npr. jeklo v reaktorski posodi.

V magistrskem delu sem s pomočjo transportne enačbe v difuzijski aproksimaciji ocenila pobeg nevtronov v malem modularnem reaktorju NuScale, ki je trenutno edini modularni reaktor, ki ga je odobrila ameriška uprava za jedrsko varnost (U.S. N.R.C.) ter ga primerjala s pobegom nevtronov večjega reaktorja Nuklearne elektrarne Krško. Primerjavo sem ponovila še s programom za transport nevtronov z metodo Monte Carlo MCNP in programom za aktivacijsko analizo JSIR2S. Rezultati izračunov se ujemajo s teoretično napovedjo in kažejo na večje aktivnosti komponent in pobeg nevtronov pri manjšem reaktorju. Vključila sem tudi izračun difuzijske konstante materialov, iz katerih so izdelane komponente reaktorja NuScale, ter izračun  hitrosti kontaktnih doz. Rezultati kažejo, da  k skupni aktivnosti največ prispevajo nuklidi $\mathrm{^{55}Fe}$, $\mathrm{^{51}Cr}$, $\mathrm{^{63}Ni}$ in $\mathrm{^{56}Mn}$. Najbolj aktivirani komponenti reaktorja NuScale glede na izračune pa sta reflektor in plašč sredice.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-10 08:15:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174856</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 155229</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 252937731</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
