Sveta nedelja: okoliščine, pomen in zgodovinska vrednost ikonografskega tipaKoložvari, Urban (Avtor) Mlinar, Janez (Mentor) Sveta nedeljapozni srednji veknedeljaorodjepodeželjeDiplomsko delo obravnava ikonografski tip Svete nedelje kot potencialni zgodovinski vir. Da lahko dostopamo do njegove vsebine, metodologija analize umetniškega dela, ki jo je razvil Erwin Panofsky, predpisuje, da ga preučimo skupaj z zgodovinskimi okoliščinami. Sveta nedelja je zgodovinsko izpričano poimenovanje za to podobo, ki so jo upodabljali večinoma na stenskih poslikavah vsaj od sredine 14. do 3. četrtine 16. stoletja. Pozni srednji vek je bil nemiren čas v Evropi, kar se je izrazilo v poglobljeni religioznosti, med katero je ikonografski tip Kristusa Trpina postal bolj popularen. Z dodatkom vsakdanjih orodij ali prizorov se je iz njega razvila Sveta nedelja. Gledalca opozarja na spoštovanje nedelje in praznikov, predvsem s počitkom od dela, kakor ga je narekoval srednjeveški liturgični koledar. V 15. stoletju, ko je bilo pridiganje tretje Božje zapovedi zelo pogosto, je Sveta nedelja doživela svoj višek. Ker je bila podoba lahko narobe interpretirana, jo je v post-tridentinskem času Cerkev nehala podpirati. Kolikor je možno določiti, so najpogosteje podobe Svete nedelje bile naročene za vaške skupnosti, ki so želele izkazati ideal počitka od dela. Orodja in prizori na Svetih nedelja lahko služijo kot vir za materialno kulturo v poznem srednjem veku, če upoštevamo omejitve medija. Kaj Sveta nedelja lahko razkrije o podeželskem okolju, demonstrira primer iz Crngroba, kjer se je freskant zanašal na predloge, med drugim nemške ilustrirane koledarje. Vključen je tudi seznam primerkov Svete nedelje v Evropi.U. Koložvari20252025-10-10 07:17:57Diplomsko delo/naloga174792UDK: 94(4)"13/15"VisID: 599517COBISS_ID: 252614659sl