Nizarijski izmailizem in Bartolov Alamut: versko-filozofsko izročilo in njegova literarna reprezentacijaSimić, Peter Einar (Avtor) Jež, Andraž (Mentor) Petek, Nina (Mentor) Jež, Andraž (Komentor) slovenska književnostšiitski islamnizarijski izmailizemAlamutVladimir BartolorientalizemEdward SaidDiplomsko delo obravnava nizarijski izmailizem in njegovo literarno reprezentacijo v romanu Alamut Vladimirja Bartola. V prvem delu naloga rekonstruira versko-filozofsko ozadje nizarijcev: od začetkov šiitskega gibanja in pomena bitke pri Karbali do doktrine imamata, obdobja skritega imama, ustanovitve Fatimidskega kalifata ter razvoja značilnih praks v obdobju Alamuta, kot so atentati, doktrina ta'lim in razglasitev qiyame. Poseben poudarek je namenjen vlogi imama kot verske in politične avtoritete ter kontekstu politične marginalizacije, ki je oblikovala versko-filozofsko izročilo nizarijcev. V drugem delu naloge analiziramo Bartolov roman skozi epistemološki okvir Saidovega orientalizma. Prikazani so ključni motivi, kot so »skrivni red asasinov«, »umetni raj« in »starec z gore«, ki izhajajo predvsem iz evropskih legend in orientalističnih predstav, ne pa iz izvirnih virov nizarijskega izmailizma. Primerjava pokaže, da je Bartol poznal določene zgodovinske in doktrinalne elemente, a je hkrati reproduciral orientalizirane podobe. Roman Alamut je tako le delno zvest zgodovinskemu izročilu nizarijcev, predvsem pa predstavlja evropsko filozofsko refleksijo nihilizma in makiavelizma, ki sta v romanu preslikana na orientalski svet.[P. E. Simić]20252025-10-10 07:15:49Diplomsko delo/naloga174774VisID: 599499COBISS_ID: 257011459sl