<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Duševno zdravje odraslih s kronično ledvično boleznijo in čezmerno telesno težo</dc:title><dc:creator>Mališ,	Dora	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fekonja,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kodrič,	Jana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kronična ledvična bolezen</dc:subject><dc:subject>čezmerna telesna teža</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:subject>anksioznost</dc:subject><dc:subject>depresivnost</dc:subject><dc:description>Kronična ledvična bolezen (KLB) se je z napredkom zdravljenja iz življenjsko ogrožajoče bolezni spremenila v kronično bolezen, zato se vedno več pozornosti posveča raziskovanju psiholoških vidikov te bolezni. Pri bolnikih s KLB so pogoste težave zaradi anksioznosti in depresije, prav tako pa imajo okrnjeno kakovost življenja. Namen raziskave je bil preučiti duševno zdravje bolnikov z zgodnjimi stopnjami KLB in čezmerno telesno težo in debelostjo. V raziskavo smo vključili 40 odraslih s kronično ledvično boleznijo od druge do četrte stopnje in čezmerno telesno težo. Uporabili smo vprašalnike BDI-II, STAI in SF-36v2® ter podatke o številu diagnoz in številu zdravil, indeks telesne mase (ITM) in obseg pasu. Bolnikom smo zastavili tudi tri odprta vprašanja z namenom pridobivanja dodatnega vpogleda v njihovo doživljanje bolezni. Rezultati so pokazali nekoliko nižje ravni depresivne in anksiozne simptomatike ter okrnjenosti kakovosti življenja kot jih navajajo tuje raziskave. Prav tako so pokazali povezanost med višjo izraženostjo depresivnih in anksioznih simptomov ter nižjo kakovostjo življenja, pri čemer se je anksioznost izkazala kot bolj pomemben napovednik tako duševne kot telesne komponente kakovosti življenja. Starejši in upokojeni posamezniki so poročali o nižji anksioznosti in višji duševni kakovosti življenja, za ženske pa je bila značilna višja izraženost simptomov depresije in anksioznosti kot za moške. Med kazalniki obremenitve z boleznijo in duševnim zdravjem nismo ugotovili pomembnih povezav. Na podlagi kvalitativne analize odgovorov smo ugotovili, katere spremembe življenjskega sloga bolniki uvajajo, katere ovire pri tem izpostavljajo ter katere so njihove najpogostejše skrbi v zvezi z boleznijo. Dobljeni rezultati kažejo na velik pomen socialne opore za bolnike s KLB. Odgovori bolnikov so odprli tudi vprašanja o pomenu mesta nadzora in zanikanja bolezni. Magistrsko delo predstavlja prvo raziskavo te vrste v Sloveniji in nudi dragocen vpogled v duševno zdravje bolnikov s KLB pred začetkom nadomestnega zdravljenja ter odpira pomembna izhodišča za prihodnje raziskave.</dc:description><dc:publisher>[D. Mališ]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-09 07:20:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174735</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851:616.61(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 599303</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 259566851</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
