<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv zadružništva na gospodarsko in družbeno življenje v  Velikih Laščah v 20. stoletju</dc:title><dc:creator>Oblak,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ajlec,	Kornelija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zadružništvo</dc:subject><dc:subject>lokalna zgodovina</dc:subject><dc:subject>20. stoletje</dc:subject><dc:subject>podeželje</dc:subject><dc:subject>kolektivno gospodarjenje</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava zgodovinski razvoj zadružništva v Velikih Laščah ter njegov vpliv na gospodarsko in družbeno strukturo lokalne skupnosti v 20. stoletju. Analiza se začne z zgodovinskim orisom nastanka medsebojnega povezovanja, nato pa sledi opis začetkov zadružnega povezovanja na Slovenskem v 19. stoletju. Po pregledu zgodovinskega orisa do 20. stoletja, se delo osredotoči na Kmetijsko zadrugo Velike Lašče. Sledi razlaga začetnih posameznih zadrug (živinorejske, mlekarske, konzumne ipd.), do njihove združitve leta 1948 v enotno Kmetijsko zadrugo Velike Lašče. Nato sledi analiza po desetletjih, pri čemer opazimo, v katerih obdobjih je bilo delovanje zadruge bolj in v katerih manj uspešno. Zadruga je služila kot eden izmed ključnih mehanizmov za gospodarsko stabilnost podeželja: omogočila je skupen odkup in prodajo, priskrbela kmetijsko opremo in gnojila, uvajala sodobne tehnologije, skrbela za infrastrukturo, vzpostavila mrežo trgovin in gostinskih obratov, podpirala kulturno življenje ter omogočala lokalno zaposlenost. Poseben pomen je bila njena vloga pri uvajanju modernih načinov kmetovanja, nudenju kreditov za nabavo kmetijskih strojev in gnojil, izobraževanju podeželskega prebivalstva in organizaciji sejmov in razstav. V času socialističnega sistema je bila vključena v plansko gospodarstvo, po osamosvojitvi Slovenije pa se je morala prilagajati izzivom tržne ekonomije in globalnih sprememb. Naloga temelji na širokem spektru virov: arhivskih dokumentih, zbornikih, ustnih pričevanjih in družinskih spominih, kar omogoča večplastno in osebno obarvano razumevanje tematike. V magistrski nalogi spoznamo, da je zadružništvo v obliki lokalnega organiziranja preseglo zgolj gospodarski pomen in postalo pomemben nosilec družbene kohezije, lokalne identitete in medgeneracijskega prenosa znanja.</dc:description><dc:publisher>T. Tušar</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-09 07:19:54</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174729</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 94(497.4Velike Lašče)"19"</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 599297</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 252637699</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
