Primerjava kakovosti ehokardiografskih posnetkov na začetku in koncu klinične prakse: vloga radiološkega inženirja - sonograferjaPogorevčnik, Lea (Avtor) Mekiš, Nejc (Mentor) Bervar, Mojca (Komentor) Fošnarič, Miha (Recenzent) magistrska delaradiološka tehnologijaultrazvokehokardiografijaradiološki inženirjisonograferkakovost posnetkovklinična praksaUvod: Ehokardiografija je neinvazivna slikovna metoda za oceno srčne anatomije in funkcije. Radiološki inženir – sonografer ima pomembno vlogo pri pridobivanju kakovostnih ehokardiografskih posnetkov, ustrezni nastavitvi ultrazvočne opreme ter izvajanju meritev. Namen: Namen je bil oceniti kakovost ehokardiografskih posnetkov in Dopplerjevih meritev študentk magistrskega študija Radiološke tehnologije, modula Ultrazvok srca. S primerjavo posnetkov z začetka in konca 10-tedenske klinične prakse smo ovrednotili napredek študentk pri izvajanju TTE preiskav. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo in retrospektivno raziskavo, ki smo jo izvedli na Oddelku za neinvazivne preiskave srca v UKC Ljubljana. Analizirali smo 30 ehokardiografskih preiskav z začetka in 30 s konca klinične prakse. Ehokardiografske posnetke sta ocenjevala dva specialista kardiologa in en specializant kardiologije. Ocenjevali so kakovost treh standardnih pogledov (PLAX, A4C in A2C) ter kakovost PW in CW Dopplerjevih signalov čez aortno zaklopko. Rezultati: Povprečne ocene vseh petih lastnosti, ki smo jih ocenjevali pri treh osnovnih projekcijah – PLAX, A4C in A2C – so bile višje ob koncu klinične prakse kot na začetku. Pri A2C projekciji je bila največja razlika pri prikazu standardnega pogleda (0,55 oz. 14 %), pri prikazu ključnih anatomskih struktur (0,35 oz. 9 %) in pri splošni oceni posnetka (0,37 oz. 9 %). Pri PLAX in A4C projekciji ne obstajajo statistično značilne razlike med ocenjevanimi lastnostmi (p > 0,05), pri A2C projekciji pa obstajajo statistično značilne razlike pri prikazu standardnega pogleda (p = 0,003) z boljšimi rezultati ob koncu klinične prakse. Prav tako so bile povprečne ocene vseh treh lastnosti pri ocenjevanju kakovosti PW in CW Dopplerjevih signalov višje ob koncu klinične prakse. Pri primerjavi CW Dopplerjevih signalov ni bilo statistično značilnih razlik za nobeno ocenjevano lastnost. Pri PW Dopplerjevih signalih pa smo ugotovili statistično značilne razlike pri položaju osnovne linije (p = 0,018) in pri splošni oceni posnetka (p = 0,043) z boljšimi rezultati ob koncu klinične prakse. Razprava in zaključek: Študentki sta v desetih tednih klinične prakse dosegli napredek pri izvajanju TTE preiskav, največji pri A2C projekciji in meritvah PW Dopplerjevih signalov čez aortno zaklopko. Število pravilnih projekcij se je statistično značilno povečalo, kar potrjuje napredek v tehničnem znanju in samostojnosti.[L. Pogorevčnik]20252025-10-08 12:25:14Magistrsko delo/naloga174669UDK: 616-07VisID: 153131COBISS_ID: 252390147sl