Vedenjski odziv prebivalstva na javnozdravstvene ukrepe med prvim valom epidemije COVID-19 v SlovenijiGarić, Karmen (Avtor) Starc, Andrej (Mentor) Jukić, Tomislav (Komentor) Gošnak Dahmane, Raja (Recenzent) magistrska delazdravstvena negaCOVID-19prvi val epidemijeodziv ljudivedenje ljudiUvod: Pandemija COVID-19 je v zelo kratkem času močno zaznamovala svet in globoko posegla v vsakdanje življenje posameznikov. Kot nova nalezljiva bolezen, katere izvor je bil v kitajskem mestu Wuhan, se je hitro razširila po vsem svetu in povzročila nešteto zdravstvenih, psiholoških in tudi družbenih izzivov. Zaradi hitrega širjenja virusa, za katerega ni poznanega zdravila, so bili preventivni ukrepi ter odgovorno vedenje posameznika ključni pri omejevanju širjenja virusa. Ob vsem tem so se pojavile korenite spremembe v vedenju ljudi, na katere so pomembno vplivali demografski dejavniki ter psihološka odpornost. Namen: V raziskavi smo se osredotočili na odzive prebivalstva na izredne razmere ter proučili vpliv demografskih dejavnikov, kot so starost, spol in izobrazba, ob tem pa smo upoštevali tudi vlogo psihološke odpornosti. Metode dela: Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom domače in tuje literature. V empiričnem delu smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil del mednarodnega raziskovalnega projekta COVID-19, personality and quality of life, Self-enhancement in the time of pandemic. Rezultati: V času izpolnjevanja anketnega vprašalnika anketiranci niso izražali pretiranega strahu pred COVID-19, kar je dodatno potrdilo pomanjkanje psihofizičnih reakcij, ki se sproščajo ob stresu. Na zaznavanje stresa močno vplivajo informacije. Posamezniki, ki so bili ustrezno informirani, so izražali manjši strah pred okužbo s Sars-Cov-2. Higiena rok kot preventivni ukrep je bila prepoznana in sprejeta, vendar je še dokaj visok delež tistih, ki dvomijo o tem ukrepu. Omejevanje stikov v kombinaciji z drugimi preventivnim ukrepi lahko dejansko omeji širjenje virusa. Ta ukrep je bil v veliki meri tudi sprožilec za množično nakupovanje, ki izvira iz strahu pred neznanim, velik vpliv na to imajo tudi mediji in način, kako poročajo o izrednih razmerah. Anketiranci starejši od 51 let so izražali večji strah pred okužbo s SARS-Cov-2, vendar so se zaradi psihološke odpornosti, ki so jo razvili skozi leta življenja, lažje spopadali z izrednimi razmerami, medtem ko so pri mladih, ki jim virus ni predstavljal posebne grožnje, zaznali višje stopnje depresije. Glede na spol v našem anketnem vprašalniku nismo našli statistično značilnih razlik pri vedenju, vendar glede na literaturo iz tujine, te obstajajo in so ženske izražale največjo skrb glede COVID-19. Kar zadeva vedenje v povezavi s starostjo, je bil presenetljiv rezultat pri nošenju zaščitnih mask, saj so v večini pritrdilno odgovorili mladi do 30. leta starosti. Razprava in zaključek: Izpolnjevanje ankete je potekalo po prvem valu epidemije, ko je bil virus že nekoliko poznan, na voljo so bile tudi številne informacije in smernice glede preprečevanja okužbe, kar je lahko vplivalo na zaznavanje tveganja in vedenje anketirancev. V raziskovanju hipotez smo v veliki večini prišli do podobnih ugotovitev kot avtorji v tujini. Pandemija COVID-19 je močno posegla v vsakdanje življenje posameznikov in povzročila korenite spremembe tako na družbeni kot tudi zdravstveni ravni, ki so obstale tudi v pokoronskem času. Izkušnje epidemije so pokazale, da enotni ukrepi in sporočila niso enako učinkoviti za vse segmente družbe, zato je treba komunikacijo in podporne ukrepe prilagoditi specifičnim potrebam različnih skupin prebivalstva.[K. Garić Bejtulai]20252025-10-08 12:24:51Magistrsko delo/naloga174668UDK: 616-083VisID: 153130COBISS_ID: 252332803sl