<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Laična prva pomoč na področju duševnega zdravja</dc:title><dc:creator>Cimerman,	Iza	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lapanja,	Aljoša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>prva pomoč</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>usposabljanje</dc:subject><dc:description>Uvod: Duševno zdravje je ključni vidik splošnega dobrega počutja. Znanje, s katerim lahko
nudimo podporo osebi, ki se spopada s svojimi čustvenimi ali duševnimi težavami, je enako 
pomembno kot znanje prve pomoči pri telesnih poškodbah. Namen: Namen diplomskega 
dela je predstaviti razvoj in uporabnost programa laične prve pomoči na področju duševnega 
zdravja v svetu (Mental health first aid) in slovenskega programa (Psihološka prva pomoč), 
raziskati vsebino programa ter uporabljena orodja za pridobivanje znanja za nudenje pomoči,
s pregledom literature ugotoviti učinke programa Mental health first aid na znanje, 
samozaupanje in namero za nudenje pomoči ter vpliv programa na stigmo in iskanje pomoči.
Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela, ki je temeljila na pregledu 
znanstvene literature v angleškem jeziku. Literaturo smo zbirali s pomočjo ključnih besed 
preko oddaljenega dostopa v naslednjih bibliografskih bazah: EBSCO CHINAL, PubMed, 
ScienceDirect in Cobiss. Pri iskanju smo uporabili kombinacijo slovenskih ključnih besed 
»prva pomoč« IN »duševno zdravje« IN »usposabljanje« in angleških ključnih besed 
»mental health first aid« AND »mental health first aid training«. Za podporo teoretičnemu 
delu diplomskega dela je bil opravljen intervju odprtega tipa s sodelavko programa 
Psihološka prva pomoč (Nacionalni inštitut za javno zdravje). Rezultati: V analizo je bilo 
vključenih 12 člankov. Intervencije raziskovalnih skupin so pokrivale različne teme s 
področja duševnega zdravja. Zajele so starostno in kulturno raznolike skupine ljudi. Štiri 
raziskave so imele primerjalne skupine. Udeleženci raziskav so odgovarjali na vprašanja ob 
vstopu in takoj po končanem izobraževanju, nekatere raziskave so imele sledenje še po 3, 6, 
12, 24 mesecih. Pri 10 raziskavah so uporabili vprašalnik učinkovitosti usposabljanja, ki je 
meril pridobljeno znanje, samozavest za uporabo smernic pomoči, družbeno distanciran 
odnos do duševnih bolezni in stigmo. En vprašalnik je spremljal znanje o stigmi povezani z 
duševnim zdravjem, en pa odzive na intervencije samomorilnih študentov. Pri vseh 
raziskavah so zbirali tudi demografske podatke in podatke o zadovoljstvu s tečajem.
Razprava in zaključek: Uporabljene raziskave kažejo, da ima izobraževanje prve pomoči 
na področju duševnega zdravja pozitiven vpliv na povečanje znanja o duševnih težavah in 
čustvenih stiskah, na povečanje samozaupanja in namere za nudenje pomoči ter na 
zmanjšanje stigme in povečanje iskanja pomoči.</dc:description><dc:publisher>[I. Cimerman]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-08 12:12:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174665</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 153125</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 252307715</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
