<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv digitalnih medijev na bralno kulturo mladih</dc:title><dc:creator>Beltram,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smrdelj,	Rok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>bralne navade</dc:subject><dc:subject>digitalni mediji</dc:subject><dc:subject>tiskani mediji</dc:subject><dc:subject>tehnologija</dc:subject><dc:subject>mladi</dc:subject><dc:description>Tehnologija je v zadnjem desetletju močno spremenila življenja ljudi, kar pa je zaznamovalo tudi njihov način branja, učenja in razmišljanja. V svoji diplomski nalogi se posvečam vplivom digitalnih medijev na bralno kulturo mladih. Raziskava je bila izvedena na osnovi anketnega vprašalnika, s katerim sem preučevala bralne navade mladih, razumevanje prebranega, dejavnike, ki vplivajo na kakovost njihove pozornosti med branjem, ritem branja ter vlogo digitalnih medijev v njihovem izobraževanju. Ugotovitve kažejo, da večina mladih še vedno preferira tiskane knjige pred e-bralniki, čeprav jih večinoma ne berejo redno (manj kot enkrat na mesec). Tudi kakovost pozornosti se spreminja glede na medij, s katerega mladi berejo – izkazalo se je, da lahko dlje časa ohranjajo pozornost pri branju tiskanih medijev v primerjavi z digitalnimi napravami. Digitalni mediji predstavljajo izzive pri razumevanju, saj zasloni in razne motnje zlahka ovirajo koncentracijo, hkrati pa ponujajo različne prednosti, kot so interaktivnost in dostopnost do obsežnih informacij. Ritem branja naj bi bil hitrejši med branjem tiskanih medijev ter počasnejši med branjem digitalnih naprav.  Pri branju z zaslona mlade ovirajo predvsem svetloba, utrujenost oči, oglasi ter težave z velikostjo pisave. Tudi pri učenju ostaja najbolj priljubljen način tiskano gradivo ter ročni zapiski, občasno pa se uporabljajo tudi digitalna orodja. Težave se pojavljajo tudi pri zbranosti med predavanji, saj digitalne naprave odvračajo pozornost od vsebine predavanj. Ključnega pomena je torej vzpostaviti ustrezno ravnovesje med uporabo digitalnih in tiskanih medijev, zlasti pri učenju, saj lahko le to pripomore k ohranjanju zbranosti, v svetu, v katerem lahko digitalne naprave hitro odvrnejo našo pozornost.</dc:description><dc:publisher>[N. Beltram]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-08 07:16:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174635</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 316.77:028(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 599030</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 255241475</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
