Strategije prikrivanja značilnosti avtističnega spektra v socialnih situacijah pri ženskahObrul Melanšek, Nastja (Avtor) Košak Babuder, Milena (Mentor) AvtizemŽenskeavtistični spekterženske na avtističnem spektrusocialno prikrivno vedenjemaskiranjeasimilacijakompenzacijaZnačilnosti žensk na avtističnem spektru se pogosto izražajo v drugačni obliki kot pri moških. Razlike se kažejo na področju socialnih interakcij, pri ponavljajočih se vzorcih vedenja, interesov in aktivnosti ter na področju senzorične zaznave. Pogosto so prisotna tudi komorbidna stanja, ki lahko zakrijejo značilnosti avtističnega spektra ter dodatno otežijo pravočasno prepoznavo ter ustrezno podporo. Pri ženskah na avtističnem spektru tako pogosteje prihaja do napačne ali pozne diagnoze. Eden od ključnih razlogov za manjše prepoznavanje avtističnega spektra pri ženskah je pojav socialnega prikrivanja, pri katerem se posameznice zavestno prilagajajo družbenim normam v okolju, ki pogosto ne nudi dovolj razumevanja in sprejemanja drugačnosti. Čeprav socialno prikrivanje ženskam lahko omogoča lažje vključevanje v socialno okolje, pa je pogosto povezano z izrazito negativnimi posledicami, kot so občutki izčrpanosti, izguba avtentičnosti ter večja ranljivost za razvoj anksioznost in depresije. Pojav socialnega prikrivnega vedenja v slovenskem prostoru za zdaj ostaja slabo prepoznan in raziskan. V empiričnem delu smo raziskovali pojav socialnega prikrivanja značilnosti avtističnega spektra pri ženskah na avtističnem spektru. Namen raziskave je bil preučiti, kako intenzivno in v katerih socialnih situacijah ženske na avtističnem spektru prikrivajo svoje značilnosti ter kakšni so razlogi za takšno vedenje. Zanimalo nas je tudi, katere strategije pri tem uporabljajo, kakšne posledice prinaša socialno prikrivanje in na kakšen način se ga naučijo. Poseben poudarek smo namenili vprašanju, kako same doživljajo svoje prikrivanje avtističnih značilnosti. Raziskava je temeljila na deskriptivni pedagoški raziskovalni metodi, ki združuje kvalitativni in kvantitativni pristop. V prvem delu raziskave smo uporabili samo-ocenjevalno lestvico Camouflaging Autistic Traits Questionnaire (CAT-Q) za ugotavljanje pogostosti in oblik socialnega prikrivnega vedenja. V drugem delu pa smo izvedli polstrukturirane intervjuje, katerih scenarij je bil prirejen po raziskavi avtorice Laure Hull. Rezultati so pokazali, da udeleženke uporabljajo raznolik nabor strategij socialnega prikrivanja značilnosti avtističnega spektra s področja kompenzacije, maskiranja in asimilacije ter da različno doživljajo uporabo teh strategij glede na stopnjo njihove avtomatiziranosti. Zelo različno so ocenile pogostost uporabe strategij prikrivanja v socialnih situacijah, pri čemer je bila ta pogostost odvisna od njihovega socialnega okolja. Intervjuvanke so poudarile situacijsko pogojenost socialnega prikrivnega vedenja ter navedle razloge in strategije, ki prispevajo k njegovi manjši uporabi. Ob tem so opisale več dejavnikov, zaradi katerih se zatekajo k prikrivnemu vedenju, med katerimi prevladujejo izkušnje nesprejemanja drugačnosti v družbi in socialnih okoljih. Udeleženke so izpostavile več negativnih kot pozitivnih posledic socialnega prikrivnega vedenja ter opisale različne načine, kako so se naučile strategij, skupaj z veščinami, ki so po njihovem mnenju potrebne za uspešno socialno prikrivanje značilnosti avtističnega spektra. Večina je socialno prikrivno vedenje opisala kot naporno in utrujajoče vedenje, hkrati pa svojo uspešnost pri tem ocenila zelo visoko. Nujnost uporabe socialnega prikrivnega vedenja so ocenile raznoliko, kar ponovno potrjuje raznolikost njihovih izkušenj. V vzorcu nismo zaznali povezave med izraženostjo značilnosti avtističnega spektra in pogostostjo uporabe strategij socialnega prikrivanja.N. Obrul Melanšek20252025-10-05 08:30:06Magistrsko delo/naloga174584UDK: 616.896-055.2(043.2)VisID: 192964COBISS_ID: 252294915sl