<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga delovne terapije pri osebah z bipolarno motnjo</dc:title><dc:creator>Pintarič,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lebar,	Cecilija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gričar,	Nevenka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>delovnoterapevtska obravnava</dc:subject><dc:subject>duševne motnje</dc:subject><dc:subject>manija</dc:subject><dc:subject>depresija</dc:subject><dc:description>Uvod: Bipolarna motnja je motnja psihiatrične narave, pri kateri se izmenjujeta depresija in manija. Bipolarna motnja je resna duševna bolezen, za katero so značilna ponavljajoča se obdobja depresije in manije ali hipomanije. Motnja vpliva na uporabnikovo razpoloženje, vedenje in sposobnost funkcioniranja v vsakodnevnem življenju. Zaradi negativnega vpliva na socialne odnose, poklicno uspešnost in splošno kakovost življenja je pomembno razumeti različne pristope k obravnavi oseb s to motnjo. Namen: Raziskati pomen in vlogo delovne terapije pri obravnavi bolnikov z bipolarno motnjo. Metode dela: Pregled strokovne in znanstvene literature, ki vključuje delovnoterapevtsko obravnavo oseb z bipolarno motnjo. Vključitev literature, ki je bila objavljena od leta 2000 do danes. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect, Web of Science, Cobiss in Cinahl. Uporabili smo ključne besede: »delov* terap*«, manija, depresija, »duševne motnje«, »terapevtsko delo«. Rezultati: S pomočjo vsebinske analize in sinteze smo oblikovali naslednje kategorije: vrste obravnav, kontekst delovnoterapevtske obravnave in rezultati obravnav. V okvirju vrst obravnav so se kot pomembne pokazale naslednje podkategorije: kognitivne obravnave, obravnave senzornih strategij, obravnave, usmerjene v okolje, obravnave poklicne rehabilitacije, okrevanje skozi pripoved, duhovnost in izobraževanje ter narativne, refleksivne in psihoedukacijske obravnave. V okviru kategorije kontekst delovnoterapevtske obravnave smo oblikovali naslednje podkategorije: modeli, uporabljeni v delovni terapiji, dom ali institucija, kontekst refleksije in pripovedi ter socialna vključenost in vpliv skupnosti skozi delovnoterapevtske obravnave. Kot rezultati obravnav so se pokazali izboljšanje vsakodnevnih funkcionalnih sposobnosti, izboljšanje kognicije, vključenost v vsakodnevne okupacije, krepitev samozavedanja in osebnostnega razvoja, podpora pri zaposlovanju in poklicnem okrevanju ter vključevanju in vključenost v družbo. Razprava in zaključek: Namen diplomskega dela je bil raziskati vlogo delovne terapije pri osebah z bipolarno motnjo. Pregled literature je pokazal, da delovna terapija izboljšuje vsakodnevne funkcionalne sposobnosti, samostojnost, socialno vključenost in kakovost življenja. Ključne so kognitivne, senzorične obravnave, psiho-edukacija in poklicna rehabilitacija. Celostni individualiziran pristop povečuje učinkovitost obravnav. Kljub dokazanim koristim ostaja prostor za nadaljnje raziskave in prilagoditev delovnoterapevtskih metod.</dc:description><dc:publisher>[Š. Pintarič]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-04 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174571</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 153113</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 251783683</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
