<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Medsvetovi prevajalcev arabske književnosti na Slovenskem</dc:title><dc:creator>Rajh Plohl,	Jana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Svetel,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Maček,	Amalija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kulturno posredništvo</dc:subject><dc:subject>prevajalski habitus</dc:subject><dc:subject>književni medsvetovi</dc:subject><dc:subject>arabščina</dc:subject><dc:subject>prevajanje iz arabščine</dc:subject><dc:subject>jezik z manjšim dosegom</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo Medsvetovi prevajalcev arabske književnosti na Slovenskem avtorice Jane Rajh Plohl raziskuje prevajanje arabske književnosti na Slovenskem. Na presečišču kulturne
antropologije in prevodoslovja analizira prevajalce kot liminalne akterje, ki delujejo v manj znanem, a dinamičnem prostoru med znanim in tujim. S pomočjo polstrukturiranih intervjujev s petimi prevajalci in drugimi sodelujočimi, etnografske metode opazovanja z udeležbo, terensko-bralskega dnevnika in analize virov avtorica raziskuje zgodovino arabske književnosti v Sloveniji; od posrednih prevodov prek nemščine in francoščine do neposrednih prevodov. Pomembno prelomnico pri literarnem zbliževanju predstavlja obdobje Gibanja neuvrščenih, sledijo pa spremembe po osamosvojitvi. Poseben poudarek je na nevidnosti arabščine na Slovenskem, kjer se obravnava kot jezik z manjšim dosegom. To oblikuje
samonikel habitus prevajalcev, pogosto zaznamovan z občutki nelegitimnosti. Praktične ovire vključujejo pomanjkanje slovarjev, zato prevajalci posegajo po različnih virih, tudi umetni inteligenci, a s kritično distanco. Delo preizprašuje tudi idejo prevajalca kot kulturnega posrednika, razkriva motivacije za prevajanje in poudari političnost izbire besedil. Primeri, kot je Kukavičji mladič (2023), pokažejo na etične dileme v odnosu med avtorjem in prevajalcem.
Posebno poglavje je posvečeno (ne)prevedljivosti, ki prevajalca postavlja pred odločitev med domestikacijo in ohranjanjem tujosti. V tem kontekstu sta izpostavljena praktična primera, pri katerih je ključno poznavanje kulturnega ozadja, nazadnje pa poudarjena še fenomenološka
razsežnost jezika. Avtorica zaključi, da je literarno prevajanje iz arabščine večplastna praksa nenehnega pogajanja z jezikom, pomenom in družbeno močjo.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-04 07:18:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174567</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 598743</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
