Umetnost in propaganda: enodejanke med drugo svetovno vojnoSodnik, Nina (Avtor) Pezdirc Bartol, Mateja (Mentor) slovenska književnostpartizanska dramatikaenodejankaumetniška vrednostpropagandaMatej BorGospod LisjakJože BonZločin na novomeškem trguMilan KlopčičMatiMarjan KozinaŠtirje bratjeVitomil ZupanPuntV diplomskem delu obravnavam partizanske enodejanke Mateja Bora, Jožeta Bona, Milana Klopčiča, Marjana Kozine in Vitomila Zupana. Cilj naloge je bil, da raziščem, ali so besedila namenjena izključno propagandi ali v okviru partizanskih enodejank, ki so bile napisane za mitinge, lahko govorimo o umetnosti. V prvem delu pišem o terminologiji in ugotavljam, kakšne so bile razmere za pisanje dramskih besedil med vojno. Razmere so bile težke, kar vpliva tudi na kvaliteto in dolžino del. Preverjam, kje so napisana dela uprizarjali in opišem nekaj gledaliških skupin in gledališč, ki so delovala v tem obdobju. Najpomembnejše med njimi je bilo Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju. V drugem delu se lotim konkretne analize izbranih del, ki zajema pet agitk: Gospod Lisjak, Punt, Zločin na novomeškem trgu, Mati in Štirje bratje iz zbirke Težka ura: izbor partizanskih iger. Zbirka poleg tega vključuje še igre Težka ura in Raztrganci Mateja Bora, Naš pohod Zvoneta Sintiča in Morale je zmanjkalo Franca Vrega-Mile. Ugotovim, da je bil glavni namen teh iger propaganda oziroma agitacija. Avtorji so želeli doseči, da bi se čim več ljudi pridružilo NOB, zato v dramskih igrah vedno zmagujejo ideje NOB. Kljub temu pa delom ne moremo popolnoma odvzeti umetniške vrednosti, saj med drugim vsebujejo komične prvine in intertekstualost.[N. Sodnik]20252025-10-04 07:16:43Diplomsko delo/naloga174554UDK: 821.163.6-2.09"1941-1945"VisID: 598730COBISS_ID: 260928515sl