Karierno odločanje študentov s posebnimi potrebami v visokošolskem izobraževanjuBrudar, Ana (Avtor) Košak Babuder, Milena (Mentor) Mladi s posebnimi potrebamiPoklicno usmerjanjekarierno odločanještudenti s posebnimi potrebamitežave pri kariernem odločanjutežave med študijemsamoučinkovitost pri kariernem odločanjukarierna zrelostKarierno odločanje je pomemben proces, v katerega uvrščamo tudi odločanje za študij. Medtem ko številni posamezniki pri tem ne naletijo na večje težave, se drugi ob tem soočajo z različnimi izzivi. Študenti s posebnimi potrebami se na področju kariernega odločanja lahko soočajo z več oz. drugačnimi težavami kot študentje brez posebnih potreb, podobno pa velja tudi med študijem, kjer se soočajo z izzivi pri opravljanju študijskih obveznosti. Pomembna vidika kariernega odločanja sta tudi samoučinkovitost pri kariernem odločanju ter karierna zrelost, ki sta povezana s uspešnostjo posameznika na karierni poti. Cilj magistrskega dela je bil raziskati karierno odločanje študentov s posebnimi potrebami v povezavi s težavami, s katerimi se pri tem soočajo, njihovo samoučinkovitostjo pri kariernem odločanju in karierno zrelostjo. Želeli smo raziskati tudi, s kakšnimi težavami se soočajo med študijem ter identificirati vidike kariernega odločanja in študijskega procesa, pri katerih potrebujejo opolnomočenje z oblikovanjem predlogov, kako bi jih bilo treba v tem podpreti. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo, pri čemer smo združili kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. Vzorec je zajemal 94 študentov brez posebnih potreb in 63 študentov s posebnimi potrebami, ki obiskujejo visokošolsko izobraževalno ustanovo v Sloveniji. Podatke smo zbirali s pomočjo spletnega vprašalnika, nato pa smo z izbranimi šestimi študenti s posebnimi potrebami izvedli tudi polstrukturirane intervjuje. Rezultati raziskave kažejo, da se študenti s posebnimi potrebami v povprečju niso soočali z izrazitimi težavami pri izbiri študija, vendar velika razpršenost odgovorov otežuje enotne zaključke. Najpogosteje so se pri študentih s PP pojavljala disfunkcionalna prepričanja in splošen strah pred neuspehom. V večini primerov se glede prisotnosti težav pri odločanju za študij pomembno niso razlikovali od študentov brez posebnih potreb niti glede na vrsto primanjkljaja, ovire oz. motnje. Prav tako v povprečju ne razmišljajo o opustitvi študija in ne zaznavajo izrazitega razkoraka med pričakovanji glede študija in dejansko izkušnjo. V teh vidikih se pomembno ne razlikujejo od študentov brez posebnih potreb niti med seboj glede na vrsto primanjkljaja, ovire oz. motnje. Ugotovitve tudi kažejo, da se študenti s PP v povprečju ne soočajo s težavami pri opravljanju izpitov, prakse, vaj ali terenskega dela zaradi svojih primanjkljajev, čeprav približno tretjina poroča, da to zanje vsaj delno velja. Posamezni študenti so zaradi nerazumevanja primanjkljajev s strani pedagoških delavcev doživljali stiske in razmišljali o opustitvi študija. Poleg tega rezultati kažejo, da imajo študenti s posebnimi potrebami zmerno do dobro razvito samoučinkovitost pri kariernem odločanju, ki se ne razlikuje glede na vrsto primanjkljaja, ovire oz. motnje niti glede na študente brez posebnih potreb. Pri karierni zrelosti ugotavljamo, da primerljivi deleži študentov s posebnimi potrebami kažejo strinjanje in nestrinjanje s trditvami s področja karierne zrelosti, vendar pa primerjava s študenti brez posebnih potreb kaže, da študenti s posebnimi potrebami v povprečju manj vedo, kako začeti z iskanjem dela, redkeje razmišljajo o delu, ki ga želijo opravljati ter nekoliko bolj zaznavajo težave na poti do želenega poklica.A. Brudar20252025-10-03 08:30:49Magistrsko delo/naloga174506UDK: 331.108.4-056(043.2)VisID: 192922COBISS_ID: 251791619sl