<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Povezava med (ne)plodnostjo in izgorelostjo</dc:title><dc:creator>Gjergjek,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mivšek,	Ana Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petročnik,	Petra	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>izgorelost</dc:subject><dc:subject>fertilnost</dc:subject><dc:subject>vloga babic</dc:subject><dc:description>Uvod: Neplodnost in izgorelost sta pomembna javnozdravstvena problema, s katerima se srečuje vse več posameznikov v reproduktivnem obdobju. Vsakodnevno kopičenje nerazrešenih stresorjev pri posamezniku lahko povzroči sindrom izgorelosti, ki moti notranjo homeostazo. Posledično pride do sprememb v delovanju nevroendokrinega sistema, ki negativno vpliva na reproduktivno zdravje posameznika. Zmanjšana plodnost se po enem letu neuspešne koncepcije opredeli kot bolezensko stanje – neplodnost, ki za par predstavlja zahtevno in stresno življenjsko obdobje. Ob tem se pogosto pojavijo negativna čustva in psihološke stiske, ki pripevajo k nastanku izgorelosti. Namen: V diplomskem delu želimo raziskati povezavo med izgorelostjo in fertilnostjo parov v reproduktivnem obdobju. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s sistematičnim pregledom znanstvene in strokovne literature. Za iskanje literature smo določili časovni okvir 5 let z vključitvijo starejše literature iz let 2015, 2016 in 2019, ki je bila relevantna za našo tematiko. Osredotočili smo se na prosto, v celoti dostopno znanstveno in strokovno literaturo v slovenskem ter angleškem jeziku, ki je vsebinsko ustrezala in je bila izdana v navedenem časovnem okviru. Literaturo smo iskali s pomočjo spletnih brskalnikov in podatkovnih baz: PubMed/ Medline, ScienceDirect, CINAHL in Google Scholar. V analizo je bilo vključenih 14 študij, in sicer smo postopek izbora prikazali s PRISMA diagramom. Vključene raziskave so metodološko nižje kakovosti. Rezultati: Ugotovili smo, da imajo kronični stres oziroma okoliščine, ki pomenijo potencialno izgorelost, negativen vpliv na nevroendokrini sistem, spolno funkcijo in s tem nenazadnje vplivajo na fertilnost. Tudi neplodnost in njena obravnava predstavljata stresno obdobje, ki pri posamezniku povzročata negativna čustva, skrhane odnose ter spolne disfunkcije, kar lahko vodi v izgorelost posameznika. Razprava in zaključek: Psihološka podpora para že v času načrtovanja družine ključna, saj paru omogoča izboljšanje medsebojnih odnosov in obvladovanje stresnih situacij ter pripomore k zniževanju opustitve oploditve s pomočjo biomedicinskih postopkov. Raziskave kažejo, da bi bilo koristno izobraziti zdravstvene delavce o simptomih izgorelosti in vzpostaviti multidisciplinarne time, ki bi omogočali celostno obravnavo para. Babice in medicinske sestre so pri tem ključne, saj so pogosto prvi stik s pari v času načrtovanja družine.</dc:description><dc:publisher>[T. Gjergjek]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-03 07:16:45</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174477</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 618.2/.7</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 153096</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 251588355</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
