<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Repertoar folklornega pripovedovalca Petra Jaklja Smerinjekovega: ustni tok pripovednega izročila in njegov trajen zapis</dc:title><dc:creator>Bajt,	Marija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smole,	Vera	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ivančič Kutin,	Barbara	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>slovstvena folkloristika</dc:subject><dc:subject>Peter Jakelj Smerinjekov</dc:subject><dc:subject>Milko Matičetov</dc:subject><dc:subject>repertoar pravljičarja</dc:subject><dc:subject>folklorne pripovedi</dc:subject><dc:subject>transkripcija</dc:subject><dc:subject>ATU tipni indeks</dc:subject><dc:subject>Kranjska Gora</dc:subject><dc:description>Naloga obravnava pravljice in povedke, ki jih je kranjskogorski pripovedovalec Peter Jakelj – Smerinjekov (1886–1979) pripovedoval folkloristu Milku Matičetovemu v 50. in 60. letih 20. stoletja. Velik del gradiva, zajetega v rokopisih in magnetofonskih posnetkih, je konec 90. let transkribirala mag. Anja Štefan. Ta del transkripcij, 80% repertoarja, je bil potreben številnih popravkov in poenotenja, 20% celotnega repertoarja, pa sem opravila avtorica te naloge, deloma v okviru diplomskega dela in deloma sedaj. S pričujočo nalogo sem transkripcije, ki sedaj obsegajo 182 strani, dopolnila in jih nadgradila z analizo. 
V prvem delu naloge predstavim pripovedovalca, Petra Jaklja, raziščem kontekst srečanj med njim in Milkom Matičetom in predstavim historiat dosedanjega dela na gradivu, ki ga je Matičetov zbral. Med leti 1952 in 1967 je folklorist Petra  Jaklja  obiskal osemkrat in pri njem zabeležil približno 19 folklornih srečanj, v katerih se je skupno zvrstilo 89 pripovednih enot, poleg tega še 32 pesmi in 81 folklornih obrazcev. 
Gradivo je osvetljeno z več vidikov: razdeljeno je na posamezne enote glede na nosilec (rokopis/zvočni posnetek), s katerega je transkribirano, in glede na zaporedje folklornih dogodkov; vsaka enota je opredeljena z imenom pripovedovalca, virom, iz katerega je pripovedovalec črpal (če je ta znan), in datumom nastanka zapisa. Težišče raziskave je na žanrsko-vsebinski analizi. V repertoarju Petra Jaklja je 63 različnih pripovedi, pri čemer so upoštevane pripovedi brez variant, od tega je 27 pravljic in 36 povedk, žanrsko raznolikih od realističnih, čudežnih in živalskih pravljic do zgodovinskih, legendnih, bajčnih, šaljivih, razlagalnih povedk in anekdot. Kar 25 pripovedi se jih uvršča v mednarodni tipni indeks ATU. Tematsko prevladujejo zgodbe o hudiču, Pehti in kralju Matjažu, dve pripovedi pa sta Jakljevo avtorsko delo. Repertoar omogoča vpogled v prenos folklornega izročila med generacijami, saj je s pripovedovanjem nadaljevala hči Petra Jaklja, Marica Globočnik. 
Nalogo bi bilo v prihodnje smiselno dopolniti s slovarjem narečnih besed in s kartiranjem dogajalnih prostorov, gradivo pa predstavlja pomemben vir za nadaljnje raziskave motivov, njihove razširjenosti v slovenski slovstveni folklori, za komparativne študije prenosa pripovedi s pripovedovalca na pripovedovalca in prilagajanja pripovedi sodobnemu kontekstu. Širšo dostopnost bi omogočil monografski izid repertoarja Petra Jaklja v zbirki Slovenski pravljičarji.</dc:description><dc:publisher>[M. Bajt]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-03 07:16:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174473</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 398(497.452)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 597205</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 259036675</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
