Pojavnost prostoživečih ameb v različnih stopnjah čiščenja odpadne vode v dveh komunalnih čistilnih napravahSlak, Kristina (Avtor) Godič Torkar, Karmen (Mentor) Griessler Bulc, Tjaša (Recenzent) magistrska delasanitarno inženirstvoprostoživeče amebekomunalna odpadna vodastopnje čiščenjaUvod: Prostoživeče amebe so enocelični organizmi, ki samostojno živijo v okolju in so pogosto prisotni tudi v odpadni vodi. Pri čiščenju odpadne vode imajo pomembno vlogo pri razgradnji organskih snovi in uravnavanju bakterijskih populacij, nekatere vrste lahko povzročajo oportunistične okužbe pri ljudeh. Najpogostejši rodovi so Vermamoeba, Acantamoeba, Naegleria in Vannella. Namen: Namen magistrskega dela je bil preučiti pojavnost posameznih rodov prostoživečih ameb v posameznih stopnjah čiščenja komunalne odpadne vode, v dveh komunalnih čistilnih napravah (A, B), z različnima tehnologijama čiščenja. Pri komunalni čistilni napravi B je v proces čiščenja vključen še dodatni pilotni alternativni sistem z algami. Metode dela: V dveh čistilnih napravah smo v različnih stopnjah čiščenja v spomladanskih obdobjih 2024 in 2025 skupno odvzeli 22 vzorcev vode. Po osamitvi prostoživečih ameb na nehranljivem gojišču z bakterijo E. coli smo jih fenotipsko opredelili pod mikroskopom s pomočjo Pagejevega identifikacijskega ključa. Za genotipsko identifikacijo smo iz kultur ameb ekstrahirali molekulo DNA in izvedli verižno reakcijo s polimerazo z univerzalnimi oligonukleotidnimi začetniki za prostoživeče amebe ter nato še s specifičnimi začetniki za rodove Acanthamoeba, Naegleria, Vermamoeba in Vannella. Dobljene pomnožke smo preverili z gelsko elektroforezo. Rezultati: Fenotipsko smo prostoživeče amebe po gojenju na gojiščih potrdili v 21 od 22 vzorcev (95,5 %), z genotipizacijo pa v vseh vzorcih. Najpogostejši rodovi so bili Naegleria (v približno 90 % vzorcev) in Vermamoeba (okoli 80 % vzorcev), medtem ko sta bila Acanthamoeba ter Vannella redkejša. Večje število preiskovanih rodov smo našli v supernatantu kot v sedimentu pripravljenega vzorca. Pogostost prostoživečih ameb je bila v vzorcih iz vtoka v čistilno napravo pogosta (76 %), nato je rahlo upadla v primarnem usedalniku oziroma po mehanskem čiščenju (72 %), dosegla vrh v biološki (aerobni) fazi in v sekundarnem usedalniku oziroma v zalogovniku z aktivnim blatom (87,5 %) ter se znižala v končnem iztoku (56 %). Njihova prisotnost v algnem bazenu je bila podobna kot v stopnji mehanskega čiščenja. Razprava in zaključek: Čeprav se čistilni napravi A in B razlikujeta po tehnologiji čiščenja, sta izkazovali primerljivo pojavnost prostoživečih ameb, kar potrjuje visoko odpornost ter prilagodljivost teh organizmov. Ugotovili smo, da standardni postopki čiščenja ne odstranijo vseh ameb, kar je posebej pomembno z vidika javnega zdravja. Amebe lahko v čistilnih napravah delujejo kot rezervoarji in prenašalci oportunistično patogenih bakterij, kot sta Legionella ter Mycobacterium. Za zmanjšanje tveganja za okolje in zdravje ljudi bi bilo smiselno uvesti dodatne metode dezinfekcije (npr. membranska filtracija) ter vključiti prostoživeče amebe kot indikatorje mikrobiološke varnosti pri ponovni uporabi vode.[K. Slak]20252025-10-03 07:15:20Magistrsko delo/naloga174470UDK: 614VisID: 153093COBISS_ID: 251579395sl