Povratni vpliv pismenosti na fonološko zavedanje na primeru polglasnika v slovenščiniLičen, Tadeja (Avtor) Živanović, Sašo (Mentor) Fonologijafonološko zavedanjepismenostzlogpolglasnikRazvoj govora in pisanja sta tesno povezana procesa. Otrok skozi proces govornega razvoja naravno prehaja v fazo opismenjevanja. Mol in Bus (2011) poudarjata, da otroci sprva osvojijo povezavo med govorjenimi besedami in njihovimi pisnimi oblikami ter razvijejo zavedanje o glasovno-črkovni povezanosti. Otroci tako najprej spoznajo abecedo, nato povezavo glas-črka in nato pride do procesiranja fonoloških informacij (analiza in sinteza). V zaključni fazi pa razvijejo pravopisne spretnosti. Fonološko zavedanje se pri tem izkaže kot ključna spretnost, saj omogoča razčlenjevanje govora na posamezne enote, kar otroku pomaga pri učenju branja in pisanja. Fonološko zavedanje je pomemben kognitivni proces, ki omogoča prepoznavanje in manipulacijo glasov v govorjenem jeziku ter ima pomembno vlogo pri razvoju pismenosti. Dosedanje raziskave potrjujejo, da je uspešnost pri začetnem branju in pisanju močno povezana s stopnjo razvitosti fonološkega zavedanja. Fonološko zavedanje pa se ne razvije izolirano, ampak je pod vplivom pravopisnih značilnosti jezika. Nekatere raziskave potrjujejo, da lahko tudi ortografija vpliva na proces fonološkega zavedanja. To se kaže predvsem takrat, ko se izgovor besed ne ujema z njeno pisno podobo.T. Ličen20252025-10-02 08:30:35Magistrsko delo/naloga174417UDK: 81'344(043.2)VisID: 192758COBISS_ID: 251621379sl