Znanje o prvi pomoči in higieni pri vzgojnem osebju v slovenskih vrtcihVunderl, Tana (Avtor) Jereb, Gregor (Mentor) Slabe, Damjan (Komentor) magistrska delasanitarno inženirstvovrtechigienski ukrepidajanje prve pomočikompetenceusposobljenostUvod: Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic so ključne varuhinje zdravja otrok v vrtcu. Pri svojem delu se soočajo z možnostjo nenamernih poškodb otrok ter številnimi higienskimi izzivi, zato je bistvenega pomena, da pridobijo in redno obnavljajo znanje s področja higiene in prve pomoči. Z ustreznim znanjem in odgovornim pristopom lahko učinkovito preprečujejo širjenje nalezljivih bolezni ter ustrezno ukrepajo ob poškodbah in nenadnih obolenjih otrok. Namen: Ugotoviti, kakšno je znanje vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic na področju prve pomoči in osnovnih higienskih ukrepov. Metode: Podatke smo zbirali z anonimnim vprašalnikom na spletni aplikaciji 1KA. Obsegal je 26 vprašanj različnega tipa, razdeljenih v štiri različne vsebinske sklope. V prvi fazi je bil vprašalnik posredovan preko Združenja ravnateljev Slovenije, v drugi fazi pa preko elektronskih naslovov vseh vrtcev v Sloveniji. Opisna statistika je bila narejena v programu Microsoft Excel, podrobnejše statistične analize pa v programu IBM SPSS. Rezultati: Raziskovalni vzorec predstavlja 481 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic. Znanje obeh raziskovanih področij so anketirane najpogosteje pridobile s praktičnimi izkušnjami v vrtcu ter na izobraževanjih, ki jih organizira vrtec. Izobraževanj s področja prve pomoči se anketiranke udeležujejo pogosteje kot s področja higiene. Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic poznajo posamezne pravilne ukrepe prve pomoči, z izjemo ukrepov v primeru delne zapore dihalnih poti. Prav tako so seznanjene z rutinskimi higienskimi ravnanji ter prepoznajo pomembnost večine higienskih ukrepov v primeru pojava nalezljivih bolezni. Čeprav so anketiranke izkazale visoko stopnjo zavedanja o pomenu higienskih ukrepov, se to v posameznih primerih ni v celoti odražalo v odgovorih, povezanih s konkretnimi situacijami iz prakse. Anketiranke so izkazale nizko raven poznavanja celovitega protokola ukrepanja na obeh področjih. Najvišji delež celovitega pravilnega ukrepanja so anketiranke pokazale v primeru vročinskih krčev pri otroku (19 %) ter pri higienskih zahtevah za starše ob uvajanju otroka v vrtec (27 %). Kljub temu ostajajo ti deleži pravilnega celostnega ukrepanja zelo nizki. Rezultati ?2 testa so pokazali statistično pomembno povezavo med dolžino delovne dobe in pravilnim ukrepanjem v primeru delne zapore dihalnih poti (p < 0,05), sicer pa statistično značilnih odstopanj med anketirankami z različno delovno dobo kot tudi razlik med vzgojiteljicami in pomočnicami vzgojiteljic nismo ugotovili. Razprava in zaključek: Vlogo zagotavljanja znanja s področja higiene in prve pomoči pri vzgojnem osebju danes vse bolj prevzemajo vrtci, pri čemer je področje prve pomoči pogosto obravnavano prednostno. Dobro poznavanje posameznih osnovnih ukrepov na obeh področjih je potrebno nadgraditi s celovitimi protokoli ukrepanja. Znanje je potrebno redno osveževati, da se prepreči izvajanje zastarelih in strokovno neutemeljenih ukrepov v praksi. Potrebne so dodatne raziskave, ki bodo preverjale tudi konkretno izvajanje teh ukrepov v praksi.[T. Vunderl]20252025-10-02 07:45:35Magistrsko delo/naloga174399UDK: 614VisID: 153091COBISS_ID: 251371011sl