<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kineziološka obravnava zdrsa medvretenčne ploščice – študija primera</dc:title><dc:creator>Babnik,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hadžić,	Vedran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pori,	Primož	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vadba</dc:subject><dc:subject>zaznana kakovost življenja</dc:subject><dc:subject>moč stabilizatorjev trupa</dc:subject><dc:subject>epidemiologija</dc:subject><dc:subject>sagitalna poravnava hrbtenice</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava študijo primera 20-letne neaktivne posameznice z diagnozo paramedianega zdrsa medvretenčne ploščice na nivoju L5-S1, ki draži živčno korenino S1. Namen magistrskega dela je bil oblikovati, implementirati in ovrednotiti učinkovitost individualiziranega, 12-tedenskega kineziološkega programa, ter oceniti njegov vpliv na moč mišic trupa, bolečinsko simptomatiko in zaznano kakovost življenja.  Rezultati so pokazali večdimenzionalno učinkovitost intervencije. Funkcionalna oviranost, merjena z Oswestry Disability Index (ODI), se je znižala iz 28 % na 4 %, kar pomeni prehod v skoraj popolno funkcionalno neoviranost. Subjektivna zaznava kakovosti življenja, ocenjena z vprašalnikom SF-12, je pokazala izboljšanje tako pri fizični (PCS) kot mentalni komponenti (MCS), kar nakazuje pomembno zmanjšanje psihofizične obremenjenosti in večjo funkcionalno vključenost v vsakodnevne aktivnosti. Vse tri raziskovalne hipoteze so bile empirično potrjene. Rezultati McGillove testne baterije so pokazali pomembno izboljšanje vzdržljivosti v moči stabilizatorjev trupa. Čas zadrževanja pri upogibalkah trupa se je povečal iz 29 s na 91 s, pri iztegovalkah trupa iz 31 s na 113 s, pri obračalkah trupa na levi strani iz 17 s na 59 s in na desni iz 21 s na 62 s. Prav tako so rezultati analize primerjalnih razmerij pokazali boljše ravnovesje med vsemi mišičnimi skupinami in večjo sposobnost ohranjanja napetosti v ključnih segmentih trupa, kar potrjuje učinkovitost programa glede na izbrane cilje stabilizacije. Dodatno so bile ugotovljene spremembe v goniometričnih parametrih, kjer je zaključna analiza pokazala klinično pomembno izboljšanje gibljivosti posteriorne kinetične verige, pri čemer je bila najizrazitejša sprememba zabeležena v povečani amplitudi aktivnega upogiba kolka z iztegnjenim kolenom levostransko (iz 53,9° na 70°). Takšna sprememba lahko nakazuje na zmanjšano nevralno napetost in posredno določeno razbremenitev senzorične komponente živčne korenine S1. Omenjena domneva je dodatno podprta z negativnim Bragardovim testom po zaključeni intervenciji. Sočasno je bilo zaznati tudi povečanje gibljivosti ledvene hrbtenice v smeri upogiba, iztega in lateralnega upogiba, kar lahko odraža zmanjšanje bolečinsko pogojenih gibalnih zavor ter vzpostavitev boljše funkcionalne gibljivosti ledvene hrbtenice. Ostali podatki – kot so ocena hoje, drže, stabilnosti, ocena motoričnih vzorcev (FMS – testna baterija) in preostali provokacijski testi po McGillu – so v tej študiji služili kot klinično-deskriptivna dopolnitev, ki bogati razumevanje mehanizmov napredka in terapevtskih učinkov.
Magistrsko delo potrjuje klinično uporabnost celostno zasnovane kineziološke vadbe kot učinkovitega konzervativnega pristopa pri zdravljenju ledvenega zdrsa medvretenčne ploščice. Sočasno izpostavlja pomen zgodnjega prepoznavanja predispozicijskih, biomehanskih in psiholoških dejavnikov pri mlajši populaciji ter potrebo po razvoju individualno prilagojenih, validiranih rehabilitacijskih protokolov za ciljno obravnavo diskogenih patologij.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-02 07:16:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174388</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 59171</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 257828099</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
