Duševno zdravje študentov psihologije in medicine ter dejavniki in ovire pri iskanju strokovne pomočiVaupotič, Lea (Avtor) Masten, Robert (Mentor) duševno zdravještudenti medicineštudenti psihologijeiskanje pomočisamostigmaŠtudija psihologije in medicine v Sloveniji veljata za zahtevni smeri, ki študente pripravljata na poklice, povezane s skrbjo za duševno in telesno zdravje drugih. Njihovo lastno dobro počutje je zato ključno tako za osebno dobrobit kot za kakovost pomoči, ki jo bodo nudili. Ker se navade skrbi zase in iskanja pomoči oblikujejo zgodaj, je pomembno, da se morebitna neustrezna prepričanja pravočasno prepoznajo in naslovijo. K temu lahko prispeva pričujoča magistrska naloga, ki preučuje duševno zdravje študentov psihologije in medicine, njihove vzorce iskanja strokovne pomoči ter povezane dejavnike in ovire, s posebnim poudarkom na razlikah med študijskima smerema in spoloma. Podatki so bili zbrani s spletnim vprašalnikom med 343 študenti (117 psihologije, 226 medicine) Univerze v Ljubljani in Mariboru. Poleg demografskih vprašanj in vprašanj o izkušnjah z iskanjem pomoči so bili uporabljeni instrumenti za oceno duševnih težav, pozitivnega duševnega zdravja, namere in dejanskega iskanja pomoči, samostigme ter zaznanih ovir. Rezultati kažejo, da študenti medicine v povprečju poročajo o višjih ravneh duševnih težav kot študenti psihologije, pri čemer študentke izražajo večjo stisko kot študenti. Med skupinami ni razlik v pozitivnem duševnem zdravju in samostigmi duševnih bolezni. Študenti psihologije pa izražajo manj samostigme glede iskanja pomoči, večjo pripravljenost poiskati podporo ter zaznavajo manj ovir kot medicinci, vendar je dejanska uporaba strokovne pomoči v obeh skupinah nizka. Najpogostejša ovira je želja po samostojnem reševanju težav, ob stiski pa se študenti najprej obrnejo na bližnje in šele nato na strokovnjaka. Nadalje je bilo ugotovljeno, da dejansko iskanje pomoči napovedujejo višja raven stiske, boljši študijski uspeh in nižja stopnja zaznanih ovir, medtem ko samostigma, pozitivno duševno zdravje in drugi demografski dejavniki niso imeli pomembnega vpliva. Raziskava zapolnjuje vrzel v razumevanju duševnega zdravja bodočih zdravnikov in psihologov ter poudarja pomen zmanjševanja stigme, odpravljanja ovir in krepitve podpornih sistemov, ki spodbujajo študente k pravočasnemu iskanju strokovne pomoči.[L. Vaupotič]20252025-10-02 07:15:14Magistrsko delo/naloga174383UDK: 616.89-057.875(043.2)VisID: 596795COBISS_ID: 252126723sl