<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prve besede slovenskih otrok</dc:title><dc:creator>Tavčar,	Mira	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novšak Brce,	Jerneja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogovšek,	Damjana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Razvoj otroškega govora</dc:subject><dc:subject>prve besede</dc:subject><dc:subject>ekspresivno besedišče</dc:subject><dc:subject>jezikovni razvoj</dc:subject><dc:subject>govor</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:description>Zgodnji govorno-jezikovni razvoj ima ključno vlogo pri kognitivnem, socialnem in čustvenem napredku otroka, saj predstavlja osnovo za kasnejše sporazumevanje in učenje. Posebno mesto v tem procesu zavzema pojav prvih besed, ki običajno nastopijo okoli prvega leta starosti in označujejo prehod od neverbalne k verbalni komunikaciji. Namen magistrskega dela je bil analizirati prve besede slovenskih otrok, starih med 12 in 18 meseci, ter preučiti razlike v zgodnjem ekspresivnem besedišču glede na starost in spol. Podatki so bili zbrani s spletnim vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 62 staršev otrok s tipičnim govorno-jezikovnim razvojem. Starši so beležili vse besede, ki jih otrok spontano uporablja, kar je omogočilo analizo obsega besedišča, pogostosti posameznih besed ter razporeditve po besednih vrstah.
Rezultati so pokazali, da se velikost ekspresivnega besedišča statistično značilno povečuje s starostjo. Otroci med 12. in 14. mesecem so povprečno izgovorili 6 besed, med 14. in 16. mesecem 9 besed, med 16. in 18. mesecem pa 25 besed. Razlike med spoloma niso bile statistično značilne, čeprav so deklice povprečno izgovorile nekoliko več besed kot dečki. Analiza besednih vrst je pokazala, da prevladujejo samostalniki, sledijo medmeti in glagoli, medtem ko so druge besedne vrste zastopane v manjšem obsegu. Najpogosteje izgovorjene besede so bile mama, oče, jesti, ne, babica, avto, dedek, ja, muca in ku-ku.
Ugotovitve potrjujejo, da so prve besede otrok močno povezane z njihovim vsakdanjim okoljem in družinskimi odnosi ter da obstajajo izrazite individualne razlike v velikosti besedišča. Magistrsko delo prispeva k razumevanju zgodnjega govorno-jezikovnega razvoja slovenskih otrok ter ponuja pomembne podatke za nadaljnje raziskave in logopedsko prakso.</dc:description><dc:publisher>M. Tavčar</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-01 21:31:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174375</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 81'276.3-053.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 192345</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 251568643</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
