Spodbujanje razvoja trajnostne pismenosti osnovnošolcev ob uporabi pristopa občanske znanostiDelakorda, Melanie (Avtor) Ferk Savec, Vesna (Mentor) Klemen, Taja (Komentor) Osnovnošolsko učenje in poučevanjemObčanska znanostplastikatrajnostna pismenostpouk kemijeV zadnjih nekaj letih so plastični odpadki postali velik svetovni okoljski problem. V okolju se plastični odpadki počasi razgradijo na vedno manjše delce, mikroplastiko, ki dosegajo velikost do 0,5 milimetrov. Raziskave (Hasan Anik idr., 2021; Li idr., 2021; Wright in Kelly, 2017; Zhang idr., 2021) dokazujejo, da organizmi zaužijejo plastične delce, ki se lahko akumulirajo v prebavilih ter povzročajo mehanske poškodbe, toksične učinke in endokrine motnje, hkrati pa se preko prehranjevalnega spleta prenašajo na višje trofične ravni, tudi do človeka. Pri posamezniku lahko spremembo ravnanja z odpadki v vsakdanjem življenju dosežemo tako, da skozi vzgojno-izobraževalno vertikalo sistematično razvijamo trajnostno pismenost. Z integracijo vsebin trajnostnega razvoja v izobraževalni sistem podpremo doseganje 17 ciljev trajnostnega razvoja, spodbujamo razvoj kritičnega razmišljanja ter razvoj okoljske in družbene odgovornosti. Splošni cilji učnega načrta za predmet kemija v osnovni šoli učeče spodbujajo k razvijanju kritičnega mišljenja o onesnaževanju okolja in iskanju trajnostnih rešitev za njihovo zmanjšanje. Pri tem je pomembno, da učitelji pri poučevanju trajnostnih vsebin uporabijo inovativne učne pristope, ki učeče spodbudijo k večji miselni aktivnosti in trajnejšemu znanju. Eden izmed inovativnih učnih pristopov je pristop občanske znanosti, pri katerem učeči dobijo vpogled v znanstvenoraziskovalno delo (npr. pri načrtovanju raziskave; oblikovanju raziskovalnega problema, raziskovalnih vprašanj in hipotez; zbiranju podatkov; analizi in interpretaciji pridobljenih podatkov) in na podlagi tega razvijejo ustrezne strategije za reševanje okoljskih problemov. Namen raziskave je bil razviti, implementirati in evalvirati aktivnosti s pristopom občanske znanosti in eksperimentalno-raziskovalno delavnico v povezavi z vsebinami o onesnaževanju okolja s plastičnimi odpadki v pouk kemije v 9. razredu osnovne šole. Evalvacija učinkovitosti aktivnosti s pristopom občanske znanosti in eksperimentalno-raziskovalne delavnice je bila opravljena s primerjavo razlik v učnih dosežkih učencev in učenk o polimerih in polimerizaciji, vplivov uporabe sintetičnih polimerov na okolje, možnih trajnostnih alternativ sintetičnih polimerov ter ravnanju z odpadki pred in po izvedbi eksperimentalno-raziskovalne delavnice. Opravljena je bila tudi primerjava razlik v ravni trajnostne pismenosti učencev in učenk pred in po izvedbi eksperimentalno-raziskovalne delavnice ter primerjavo razlik med učenci in učenkami z različno ravnjo trajnostne pismenosti v učnih dosežkih na preizkusu in poznem preizkusu znanja. Ugotavljalo se je tudi ali učenci in učenke po izvedeni eksperimentalno-raziskovalni delavnici navajajo trajnejše rešitve za zmanjšanja onesnaževanja okolja na individualni in družbeni ravni. V raziskavi je bil uporabljen kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. Pri kvantitativnem raziskovalnem pristopu je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Kvalitativni raziskovalni pristop je temeljil na vsebinski analizi zapisov odgovorov učencev in učenk na vprašanja v knjižici Moj zeleni dnevnik. V raziskavi je sodelovalo 128 učencev iz dveh osnovnih šol savinske regije. Raziskava je potekala v treh fazah. V prvi fazi so učenci in učenke izpolnili knjižico Moj zeleni dnevnik, kjer so najmanj 10 dni zaporedoma spremljali svoje navade in zbirali podatke o odpadni embalaži ter zapisovali podatke v naprej pripravljeno tabelo; so odgovorili na strukturirano vprašanje esejskega tipa o rešitvah za zmanjšanje onesnaževanja okolja; rešili vprašalnik o trajnostni pismenosti in predpreizkus znanja. V drugi fazi je bila optimizirana in implementirana eksperimentalno-raziskovalna delavnica v povezavi z vsebinami onesnaževanja okolja s plastičnimi odpadki; učenci in učenke so rešili preizkus znanja; vprašalnik o trajnostni pismenosti in odgovorili na tri strukturirana vprašanja esejskega tipa z enako vsebino kot v prvi fazi raziskave. V tretji fazi so učenci po treh tednih rešili pozni preizkus znanja, ki je bil identičen kot preizkus znanja. Podatki so bili zbrani in analizirani v programu SPSS. Rezultati so pokazali napredek učencev in učenk v učnih dosežkih o polimerih in polimerizaciji, vplivov uporabe sintetičnih polimerov na okolje, možnih trajnostnih alternativ sintetičnih polimerov ter ravnanju z odpadki po izvedeni eksperimentalno-raziskovalni delavnici. Prav tako ni bilo ugotovljenih statistični pomembnih razlik v učnih dosežkih učencev in učenk na preizkusu in poznem preizkusu znanja, kar nakazuje na trajnost usvojenega znanja. Poleg tega je opazen napredek v doseženi ravni trajnostne pismenosti učencev in učenk po izvedeni delavnici. Ugotovljeno je bilo, da obstajajo statistično pomembne razlike med učenci in učenkami z nizko in srednjo ravnjo trajnostne pismenosti ter učenci in učenkami z visoko in nizko ravnjo trajnostne pismenosti v učnih dosežkih na preizkusu in poznem preizkusu znanja. Medtem ko med učenci in učenkami s srednjo in visoko ravnjo trajnostne pismenosti ni bilo statistično pomembnih razlik v učnih dosežkih na preizkusih znanja. Iz rezultatov je razvidno, da raven trajnostne pismenosti vpliva na učne dosežke učencev in učenk, kar nakazuje, da večje povezovanje kemijskega znanja z vsebinami o trajnostnega razvoja prispeva k napredku trajnostne pismenosti. Pri kvalitativni vsebinski analizi odgovorov učencev in učenk na diskusijska vprašanja je bilo ugotovljeno, da so učenci in učenke pred delavnico navajali zgolj kratkotrajne rešitve za zmanjšanje onesnaževanja okolja, po delavnici so razmisleke nadgradili s trajnejšim rešitvami.M. Delakorda20252025-10-01 21:31:14Magistrsko delo/naloga174372UDK: 373.3"731"(043.2)VisID: 192342COBISS_ID: 251421187sl