Analiza uspešnosti dijakov na tekmovanju iz znanja kemijeStropnik, Nina (Avtor) Slapničar, Miha (Mentor) Dlouhy, Matjaž (Komentor) Osnovnošolsko učenje in poučevanjeKemijakemijsko tekmovanjesrednješolcizahtevne vsebinepogoste napakepriprave na tekmovanjemotivacija dijakovdosežki dijakovspolne razlikenaravoslovni študijKemijska tekmovanja pripomorejo k popularizaciji kemije, saj nudijo motivacijo za nadaljnje ukvarjanje s področjem in lahko vplivajo na izbiro študija ter poklicne poti. So tudi povratna informacija učiteljem, dijakom in tistim, ki tekmovanja pripravljajo. Primer takšne organizacije v Sloveniji je Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS), ki za srednješolce organizira tekmovanje v znanju iz kemije za Preglove plakete. Izvedli smo raziskavo v treh delih. Prvi del je temeljil na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, kjer smo analizirali dosežke približno 10.036 dijakov, starih med 15 in 19 let, ki so se v šolskih letih od 2021/22 do 2024/25 udeležili tekmovanja v znanju kemije. Analizirali smo: (1) delež slovenskih dijakov, ki so se udeležili tekmovanja iz kemije, (2) razliko med spoloma glede na dosežke, (3) katere vsebine razpisa so zahtevne, (4) trend ponavljanja zahtevnih vsebin ter (5) razpon dosežkov na šolski in državni ravni. Drugi del je temeljil na kvalitativnem pristopu, kjer smo analizirali 323 ocenjevalnih pol iz šolskega leta 2023/24 ter identificirali pogoste napake dijakov. Tretji del raziskave smo izvedli z anketnim vprašalnikom po zaključenem tekmovalnem delu na državnem tekmovanju za Preglove plakete v šolskem letu 2024/25. Izpolnilo ga je 305 tekmovalcev iz vseh statističnih regij v Sloveniji. Ugotovili smo, da se dijaki najpogosteje tekmovanja udeležijo, ker jih kemija zanima, imajo pri predmetu dobre ocene ter jih k temu spodbudijo učiteljice. Večina dijakov obiskuje priprave za tekmovanje v šoli, ki jo obiskujejo, veliko pa se pripravlja samih ob občasni pomoči in usmeritvi učiteljev mentorjev. Dijaki, ki so se udeležili državnega tekmovanja iz kemije, načrtujejo, da se bodo v večini (N = 270) po končani srednji šoli vpisali na študij naravoslovnih smeri. Največ dijakov četrtega letnika, ki so se udeležili tekmovanja, bi v prihodnjem študijskem letu začelo s študijem, povezanim s kemijo, fiziko, medicino ali farmacijo.N. Stropnik20252025-10-01 21:30:40Magistrsko delo/naloga174369UDK: 373.3:54(043.2)VisID: 192339COBISS_ID: 251436547sl