<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv načina rezi na pridelek in kakovost plodov aronije (Aronia melanocarpa)</dc:title><dc:creator>Lavrič,	Valerija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mikulič Petkovšek,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>aronija</dc:subject><dc:subject>rez</dc:subject><dc:subject>pridelek</dc:subject><dc:subject>primarni metaboliti</dc:subject><dc:subject>fenoli</dc:subject><dc:subject>klorofil</dc:subject><dc:description>V raziskavi smo preučevali, kako različni načini rezi vplivajo na količino pridelka in kakovost plodov aronije (Aronia melanocarpa) sorte 'Nero'. V poskus smo vključili 3 obravnavanja: kontrolo, hitro rez ter sekcijsko rez. Kontrola je predstavljala neporezane grme, pri hitri rezi smo iz grma odstranili notranje starejše poganjke, pri sekcijski rezi pa smo poleg odstranitve starejših poganjkov odstranili tudi nekatere odvečne enoletne poganjke in jih odvajali. Na ta način smo grme osvetlili ter prezračili. Med rastno sezono smo na listih merili SPAD vrednosti za oceno vsebnosti klorofila, avgusta pa smo pobrali zrele plodove aronij. Pridelek smo ločeno stehtali po posameznih grmih. Stehtali smo tudi maso 100 jagod in izračunali povprečno maso jagode. Na plodovih smo s HPLC določili vsebnosti primarnih in sekundarnih metabolitov. Ugotovili smo, da so imele kontrolne rastline statistično značilno največji pridelek, rastline, kjer smo izvedli sekcijsko rez pa značilno najmanjši pridelek. Povprečna masa jagod je bila pri obravnavanju sekcijska rez značilno večja kot pri ostalih dveh obravnavanjih. SPAD vrednosti oziroma vsebnost klorofila v listih, izmerjene pri obravnavanju sekcijska rez, so bile značilno največje, kontrolni grmi pa so imeli najmanjše SPAD vrednosti. Rezultati vsebnosti sladkorjev so pokazali, da je rez značilno vplivala le na vsebnost saharoze v plodovih aronije, ki je bila pri obravnavanju sekcijska rez najmanjša. Pri vsebnosti organskih kislin so imele jagode, pobrane iz grmov obravnavanja sekcijske rezi, najmanjšo vsebnost skupnih organskih kislin, največjo vsebnost organskih kislin pa je imela kontrola. Plodovi kontrolnih rastlin so vsebovali največ vinske, kinske ter šikimske kisline. Vsebnost jabolčne kisline in askorbinske kisline v aroniji je bila pri obravnavanju sekcijska rez značilno manjša kot pri hitri rezi in kontroli. Med fenoli smo v aroniji analizirali največje vsebnosti antocianinov, sledile so hidroksicimetne kisline, flavanoli, flavonoli ter flavanoni. Ugotovili smo značilne razlike med obravnavanji samo pri vsebnostih dveh fenolov, in sicer pri kvercetin-3-rutinozidu ter 3-p-kumaroilkinski kislini. Plodovi aronije iz kontrolnega obravnavanja so imeli največjo vsebnost omenjenih fenolov.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-01 11:38:48</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174356</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 267244</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 251892995</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
