<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Proučevanje biomineralizacije gliv za popravljanje betona</dc:title><dc:creator>Gabrovšek,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zalar,	Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Monika	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Stopar,	David	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>biomineralizacija</dc:subject><dc:subject>glive</dc:subject><dc:subject>popravljanje betona</dc:subject><dc:subject>mikroskopija</dc:subject><dc:subject>alkalofili</dc:subject><dc:description>Beton je najpogosteje uporabljen gradbeni material, vendar je njegova trajnost omejena z nastajanjem razpok. Kot obetavna, okolju prijazna rešitev za popravilo se uveljavlja biogeno samoceljenje, ki temelji na mikrobno inducirani biomineralizaciji kalcijevega karbonata (CaCO3). Glive so zaradi svoje poliekstremotolerance, ki vključuje tudi odpornost na alkalne pogoje in sposobnost tvorbe spor in micelija, posebej zanimivi kandidati za tovrstne aplikacije. Namen magistrske naloge je bil ovrednotiti potencial 36 izbranih poliekstremotolerantnih glivnih sevov za uporabo pri popravljanju betona. Preverjali smo njihovo sposobnost preživetja v alkalnih pogojih, značilnih za beton, ter karakterizirali njihovo zmožnost biomineralizacije CaCO3. Za ugotavljanje lastnosti sevov smo uporabili presejalne teste alkalotolerance na gojiščih s cementom (pH 9-13). Biomineralizacijo s pomočjo ureazne aktivnosti smo spodbujali na gojiščih z anorganskim (kalcijev nitrat) in organskim (kalcijev laktat) virom kalcija. Nastale kristale smo analizirali z optično in vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM-EDS) ter Ramanovo spektroskopijo. Naši rezultati so pokazali, da je 30 od 36 sevov toleriralo pH 10, 14 sevov od 27 pa je uspešno raslo na gojišču, prelitem čez cement z dodatkom diatomejske zemlje (pH 9-10). Večina testiranih sevov je v biomineralizacijskih gojiščih tvorila minerale kalcijevega karbonata, predvsem kalcit, v nekaterih primerih tudi vaterit. Štirje sevi so tvorili tudi kalcijeve oksalate. SEM analiza je potrdila veliko raznolikost morfologij kristalov med sevi ter pokazala, da površina glivnih hif pri nekaterih sevih služi kot nukleacijsko mesto za kristalizacijo. Pri aplikaciji na cementne prizme so glive rastle v razpokah, vendar do pomembnejšega zapolnjevanja z minerali ni prišlo. Rezultati vseeno nakazujejo, da imajo izbrane glive velik biomineralizacijski potencial, vendar so za njihovo učinkovito uporabo v betonu nujne nadaljnje raziskave.</dc:description><dc:publisher>[T. Gabrovšek]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-01 11:38:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174354</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 579.22/.26:582.28:691.32</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 267242</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 251860995</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
