<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vrednotenje zaviralnega učinka izbranih rastlinskih hidrolatov na encima tirozinazo in kolagenazo</dc:title><dc:creator>Slak,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kočevar Glavač,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ravnikar,	Matjaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>hidrolat</dc:subject><dc:subject>zaviralna aktivnost</dc:subject><dc:subject>tirozinaza</dc:subject><dc:subject>kolagenaza</dc:subject><dc:subject>koža</dc:subject><dc:description>Namen magistrske naloge je bil raziskati potencial izbranih rastlinskih hidrolatov kot naravnih zaviralcev encimov, povezanih s procesi staranja kože. Osredotočili smo se na štiri ključne encime: tirozinazo, kolagenazo, hialuronidazo in elastazo. Ti encimi v osnovi sodelujejo pri sintezi melanina, razgradnji kolagena, razgradnji hialuronske kisline ter posledično pri zmanjševanju elastičnosti kože in nastanku hiperpigmentacij, zato hidrolati predstavljajo potencialne sestavine za razvoj naravnih, koži prijaznih kozmetičnih izdelkov z učinkom proti staranju.
V raziskavo smo vključili deset hidrolatov, pridobljenih iz naslednjih rastlinskih vrst: alepski bor (Pinus halepensis), rman (Achillea millefolium), ingver (Zingiber officinale), poprova meta (Mentha × piperita), melisa (Melissa officinalis), pelargonija (Pelargonium sp.), rožmarin (Salvia rosmarinus), črni bezeg (Sambucus nigra), prava sivka (Lavandula angustifolia) in sladki pelin (Artemisia annua). Za vrednotenje zaviralne aktivnosti smo uporabili spektrofotometrične in fluorimetrične encimske teste. Aktivnost posameznega encima smo ocenili z merjenjem spremembe absorbance ali fluorescence, učinek pa smo izrazili kot odstotek relativnega zaviranja glede na kontrolo.
Izvedba testiranja je bila uspešna le pri tirozinazi in kolagenazi. Vzorci so prikazali šibko zaviralno aktivnost. Pri tirozinazi so hidrolati pokazali zaviranje od 0 % do 11,4 %. Najmočneje so jo zavirali hidrolati prave sivke, pelargonije in rmana. Pri kolagenazi so hidrolati pokazali višjo zaviralno aktivnost, od 2,6 do 16 %, in sicer so bili najmočnejši hidrolati rmana, črnega bezga in ingverja. Za vgradnjo v kozmetične formulacije bi bilo najbolj smiselno uporabiti hidrolate ingverja, pelargonije in rmana, ki so v tej raziskavi izkazali najmočnejše zaviranje tako tirozinaze kot kolagenaze.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-01 08:45:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174327</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 119550</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
