<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba spektroskopije gama za identifikacijo virov sevanja na reaktorju TRIGA Mark II</dc:title><dc:creator>Marinko,	Jernej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Snoj,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jazbec,	Anže	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>spektroskopija gama</dc:subject><dc:subject>sevanje gama</dc:subject><dc:subject>germanijev detektor</dc:subject><dc:subject>spekter gama</dc:subject><dc:subject>radioaktivnost</dc:subject><dc:description>Spektroskopija gama je občutljiva in selektivna analizna metoda, ki omogoča merjenje energije in števila žarkov gama. Primerna je za identifikacijo in kvantifikacijo radioaktivnih izotopov v vzorcu, saj je priprava vzorcev preprosta. Uporablja se v raziskavah jedrskih reakcij, zagotavljanju varnosti jedrskih objektov, varovanju okolja in upravljanju radioaktivnih odpadkov. Metoda je hitra in nedestruktivna, vendar zahteva natančno umeritev detektorja in ustrezno programsko opremo. Prav tako interpretacija rezultatov zahteva razumevanje jedrskega razpada in delovanja detektorja. V diplomski nalogi smo s pomočjo spektroskopije gama analizirali vzorec elektronskih komponent ter določili njegovo aktivnost po obsevanju v jedrskem reaktorju in hkrati identificirali ali je izmerjena aktivnost nad mejo izvzetja. Ugotovili smo, da so v vzorcu prisotni elementi kobalt, cink, srebro, svinec in kositer. To smo ugotovili s pomočjo meritev aktivnosti posameznih izotopov (58Co 4,52 × 103 Bq, 60Co 8,47 × 103 Bq, 65Zn 7,76 × 103 Bq, 110mAg 1,39 × 105 Bq, 113Sn 1,95 × 103 Bq, 124Sb 7,64 × 104 Bq). Izmerjena aktivnost elementov je bila pod zakonsko predpisano mejo izvzetja, zato dodatni varnostni ukrepi za rokovanje z vzorcem in prenašanje le-tega niso potrebni. V nadaljevanju smo izmerili aktivnost vode za hlajenje reaktorja in ovrednotili hitrost absorpcijska doza, ki so ji zaradi gibanja v območju reaktorja izpostavljeni delavci. Hitrost absorpcijske doze je znašala 14,7 μSv/h, kar bi za operaterja, ki se vsakodnevno giblje v okolici reaktorja, predstavljalo efektivno dozo, večjo od zakonsko dovoljene v enem letu (20 mSv). Hitrost absorpcijske doze smo izmerili tudi s kvalificiranim detektorjem (Merilnik hitrosti doze Berthold LB 123 s sondo LB1236), kjer smo prišli do nasprotnega zaključka, da je hitrost absorpcijske doze 1,5 μSv/h. To pomeni, da delavec v enem letu ne bi prejel efektivne doze sevanja večje od zakonsko predpisane in sevanje vode ne predstavlja nevarnosti za delavce v okolici jedrskega reaktorja. V sklopu diplomske naloge smo tudi kritično ovrednotili rezultate in identificirali nekaj ključnih dejavnikov, ki vplivajo na analizo spektroskopije gama. Natančnost meritev bi izboljšali z uporabo umerjenega detektorja, katerega lastnosti so bile natančno integrirane v programsko opremo. Poleg tega bi lahko bolj natančno opredelili geometrijo in obliko vzorca elektronskih komponent ter odstranili ali podrobneje opisali absorbente. K napaki rezultata vode za hlajenje reaktorja pa so pomembno prispevali približki vrednosti, ki smo jih uporabili pri izračunu hitrosti absorpcijske doze sevanja. Za izvedbo kakovostne analize s spektroskopijo gama se moramo zavedati številnih dejavnikov, ki vplivajo na meritev, in njihovega vpliva na končni rezultat.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-01 08:15:05</dc:date><dc:type>Zaključna naloga</dc:type><dc:identifier>174314</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 155093</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 251670787</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
