Moč algoritmov pri platformnem delu: primer podjetja Wolt v SlovenijiŠoltes, Jan (Avtor) Ignjatović, Miroljub (Mentor) Šiša, Anamarija (Komentor) algoritemplatformadelokomunikacijaprekarnostV digitalni družbi poteka vedno več naših vsakodnevnih interakcij preko različnih digitalnih platform. V sferi dela so to digitalne platforme dela. Te platforme organizirajo delo z uporabo digitalne tehnologije, ki jo poganjajo algoritmi. To vpliva na komunikacijske prakse v sferi dela in na tradicionalne prakse upravljanja s človeškimi viri. Povečuje tudi tveganja za prekarizacijo trga dela. Tveganja za prekarnost izhajajo iz naslednjih značilnosti poslovnih modelov platform dela: ekstremna fleksibilnost in optimizacija delovnega procesa; stalno in intenzivno spremljanje in nadzor platformnih delavcev; digitalna komunikacija in avtomatizirano spremljanje in odločanje o položaju platformnih delavcev; razpršenost in omejene možnosti povezovanja platformnih delavcev za izboljšanje delovnih pogojev. Za komunikacijske prakse in informacijske tokove v digitalnih platformah dela so značilni: informacijska nesimetrija, netransparentnost ter stalen in intenziven nadzor dela in obnašanja platformnih delavcev s pomočjo algoritma. Poleg tega so algoritmi oblikovani tako, da ne omogočajo medsebojne interne komunikacije med samimi platformnimi delavci. Iz tujine so poznane prakse, ki potrjujejo, da so družbena omrežja lahko ustrezna komunikacijska orodja za povezovanje platformnih delavcev v skupnosti, z namenom izmenjave izkušenj, znanj in skupnih strategij za izboljšanje delovnih pogojev.J. Šoltes20252025-10-01 07:31:00Magistrsko delo/naloga174306UDK: 331.1:004(043.2)VisID: 181874COBISS_ID: 254208003sl