<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Doživljanje drugih v tavanju misli</dc:title><dc:creator>Lišić,	Amela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podlesek,	Anja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kordeš,	Urban	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>tavanje misli</dc:subject><dc:subject>socialna kognicija</dc:subject><dc:subject>medosebni odnosi</dc:subject><dc:subject>utemeljena teorija</dc:subject><dc:subject>fenomenologija</dc:subject><dc:description>Tavanje misli je izmuzljiv in obenem v vsakdanjem življenju vseprisoten pojav, ki je v veliki meri socialne narave. Namen raziskave je bil raziskati pogostost in prvoosebno doživljanje socialnega tavanja misli z vidika temeljnih doživljajskih značilnosti, procesov in funkcij. S kombinacijo metod opisnega vzorčenja izkustva, mikrofenomenologije in beleženja reflektivno opazovane izkušnje smo zbrali 261 poglobljenih opisov doživljanja socialnega tavanja misli v vsakdanjem življenju, ki jih je prispevalo sedem udeležencev, izurjenih v opazovanju in poročanju o doživljanju po usmeritvah empirične fenomenologije. V drugi fazi raziskave smo 15 opisov dodatno razširili v okviru ekspozicijskih intervjujev, namenjenih pojasnjevanju doživljanja v trenutku tik pred signalom. S pomočjo kvalitativne analize podatkov smo oblikovali utemeljeno (poskusno) teorijo, s katero pojasnimo doživljajske oblike in dinamično dogajanje v tavanju misli. Ključna doživljajska kategorija je temeljni in univerzalni ozadnji občutek drugega, ki se oblikuje na podlagi predhodnih interakcij in omogoča dogajanje v doživljajskem ospredju. Tam se subjekt pozicionira v odnosu do drugega tako, da se usmeri vase, v interakcijo z drugim ali v opazovanje. Pri vsaki od teh relacijskih pozicij druge postavlja v različne vloge, kar mu omogoča doživljanje najrazličnejših vsebin. Občutek drugega se vpleta tudi v celotno doživljajsko vzdušje, s čimer recipročno vpliva na to, kako bo posameznik doživljal vse ostale vidike tavanja misli. Vsi ti dinamični procesi znotraj socialnega tavanja misli omogočajo številne socialne (npr. zadovoljevanje relacijskih potreb, načrtovanje prihodnjih in podoživljanje preteklih interakcij, refleksijo odnosov) in čustveno-motivacijske funkcije (predelovanje osebno pomembnih vsebin, regulacijo čustev, samoraziskovanje). Kompleksno doživljanje drugih v tavanju misli tako lahko sooblikuje posameznikovo širše doživljanje sebe, sveta in drugih ter se neločljivo prepleta z izkušnjami iz vsakdanjega življenja.</dc:description><dc:publisher>[A. Lišić]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-30 09:10:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174242</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 316.64(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 596266</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 255674115</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
