<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Mednarodnopravni vidiki pranja denarja s poudarkom na uporabi moderne tehnologije</dc:title><dc:creator>Čepon,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovič Dine,	Maša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pranje denarja</dc:subject><dc:subject>kriptovalute</dc:subject><dc:subject>umetna inteligenca</dc:subject><dc:subject>mednarodno pravo</dc:subject><dc:subject>zloraba tehnologij</dc:subject><dc:description>Ker kaznivo dejanje pranja denarja presega meje ene države, je za njegovo učinkovito preprečevanje in pregon potreben odziv globalne skupnosti kot celote. V nasprotnem primeru se nezakonito pridobljena sredstva stekajo v območja, kjer sta regulacija pranja denarja in njegov pregon nezadostna. Glede na čezmejno naravo problema se nanj odzivajo številne mednarodne organizacije, ki oblikujejo pravila, standarde in priporočila ter spodbujajo sodelovanje držav. Ta proces je pogosto dolgotrajen: države se morajo strinjati z vsebino mednarodnih pravil, zatem pa je potrebna še njihova implementacija. Vendar pa je hitrost in izčrpnost regulacije izjemno pomembna, še posebno, ko gre za pranje denarja s pomočjo modernih tehnologij, da se prepreči izkoriščanje šibkih točk v zakonodajah držav. Magistrska naloga ocenjuje odziv mednarodnih organizacij z vidika dveh tehnologij: kriptovalut in umetne inteligence. Kriptovalute zaradi svoje čezmejnosti, (pseudo)anonimnosti in decentralizacije štejejo za izredno primerno sredstvo za pranje denarja. Po drugi strani pa umetna inteligenca omogoča optimizacijo obstoječih tehnik pranja denarja, pri čemer zaradi svojega nedavnega bliskovitega razvoja predstavlja velik izziv z vidika regulacije. Magistrska naloga analizira bistvene dokumente mednarodnih organizacij, kot so na primer Evropska unija, Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF) in Svet Evrope. Glede na pregledane akte je mogoče zaključiti, da so mednarodne organizacije opravile pomembne korake v smeri celovite in učinkovite regulacije, že na primer z zavedanjem o tveganjih, ki jih tehnologije predstavljajo, in postavitvijo minimalnih standardov. Kljub temu so odzivi pogosto prepočasni in pomanjkljivi, kar ustvarja pravne vrzeli v zakonodajah držav in možnosti za zlorabe.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-30 09:00:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174237</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 131291</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 251429891</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
