<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv spola donorja limfoblastoidne celične linije na imunomodulatorne učinke izbranih bisfenolov</dc:title><dc:creator>Resnik,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sollner Dolenc,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Markovič,	Tijana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>bisfenol</dc:subject><dc:subject>citotoksičnost</dc:subject><dc:subject>imunomodulacija</dc:subject><dc:subject>interindividualne razlike</dc:subject><dc:subject>limfoblastoidne celične linije</dc:subject><dc:description>Bisfenol A (BPA) in njegovi analogi so kemikalije, ki se uporabljajo pri proizvodnji plastike in epoksidnih smol, vendar je zaradi toksičnih učinkov njihova uporaba strogo nadzorovana. Delujejo kot motilci endokrinega sistema, saj vplivajo na delovanje hormonov, zlasti spolnih, preko katerih povzročajo različne biološke učinke, vključno z imunomodulatornimi. Zaradi njihovega vpliva na spolne hormone nas je zanimalo, ali obstajajo razlike v imunskem odzivu med spoloma po izpostavitvi izbranim bisfenolom.
Za preučevanje smo izbrali sedem bisfenolov, in sicer BPA, BPE, BPAF, BPAP, BPPH, TMBPF ter TCBPA. Kot model in vitro smo uporabili limfoblastoidne celične linije (LCL) zdravih, nesorodnih donorjev, in sicer pet LCL ženskih darovalk ter pet LCL moških darovalcev.
Najprej smo določili citotoksičnost izbranih spojin s testom presnovne aktivnosti MTS in izračunali srednje inhibitorne koncentracije - vrednosti IC50. Na podlagi povprečnih vrednosti IC50, določenih v desetih celičnih linijah LCL, so bile za preučevane bisfenole ugotovljene naslednje vrednosti (od najmanj do najbolj citotoksičnega): BPE (IC50 = 156,8 μM), TCBPA (IC50 = 124,7 μM), BPA (IC50 = 89,3 μM), BPAP (IC50 = 59,0 μM), BPAF (IC50 = 31,8 μM), BPPH (IC50 = 31,8 μM) in TMBPF (IC50 = 9,2 μM). S primerjavo vrednosti IC50 in logP smo ugotovili, da ti dve vrednosti med sabo korelirata, in sicer so bolj lipofilne spojine tudi bolj citotoksične. Naredili smo korelacijsko analizo med posameznimi vrednostmi IC50 bisfenolov v desetih testiranih LCL in ugotovili, da je najvišja korelacija med BPAF ter TCBPA. Ugotovili smo, da so pri vseh preučevanih bisfenolih povprečne vrednosti IC50 višje v celicah LCL moških v primerjavi s celicami LCL ženskih darovalk. 
Pri preučevanju imunomodulatornih lastnosti izbranih bisfenolov z merjenjem izločenih citokinov smo ugotovili, da je vpliv na modulacijo izločanja citokinov odvisen od koncentracije spojine. Po izpostavitvi 10 μM koncentracijam so imele največji vpliv na izločanje citokinov spojine BPA, BPAF, TMBPF in BPPH, ki je izmed vseh deloval najbolj imunosupresivno. Bisfenoli v 100 nM koncentraciji so imeli nižji vpliv na modulacijo izločanja citokinov. Pri analizi interindividualnih razlik je bil opaženi spolno specifičen trend imunosupresivnega delovanja bisfenolov, z izrazitejšim učinkom pri moških, vendar brez statistično značilne razlike.
Iz rezultatov sklepamo, da bisfenoli izkazujejo različno stopnjo citotoksičnosti in imunomodulatornega delovanja, pri čemer so učinki odvisni tako od strukture spojine kot tudi od koncentracije. Opazili smo tudi spolno specifične trende v odzivu celic LCL, kar nakazuje na potencialno vlogo spolnih hormonov pri modulaciji učinkov teh spojin.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-30 08:46:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174230</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 119523</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
