<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Okupacije pri odraslih osebah z revmatičnimi boleznimi mišično-skeletnega sistema</dc:title><dc:creator>Novak,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sicherl,	Zorana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Huzjan,	Barbka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lebar,	Cecilija	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>kronična obolenja</dc:subject><dc:subject>dnevne aktivnosti</dc:subject><dc:subject>zaposlitev</dc:subject><dc:subject>prilagoditve</dc:subject><dc:description>Uvod: Revmatične bolezni mišično-skeletnega sistema sodijo med pogoste kronične bolezni, ki jih spremljajo bolečine v sklepih, utrujenost in zmanjšana funkcionalna samostojnost. Posledično imajo velik vpliv na kakovost življenja posameznika, zaposlitveno vključenost, socialno vključenost in izvajanje vsakodnevnih okupacij. Pri obravnavi odraslih oseb ima pomembno vlogo delovna terapija, ki nudi psihosocialno podporo in pomaga pri iskanju prilagoditev in strategij spoprijemanja z namenom ohranjanja samostojnosti. Namen: Namen raziskave je bil preučiti, kako odrasle osebe z revmatičnimi boleznimi mišično-skeletnega sistema izvajajo vsakodnevne okupacije, kako doživljajo spremembe v svojem življenju in s katerimi prilagoditvami si lajšajo izvedbo, s poudarkom na področju zaposlitve. Metode dela: Izvedena je bila kvalitativna raziskava. Podatke smo zbirali s polstrukturiranimi intervjuji s petimi odraslimi ženskami z revmatičnimi boleznimi mišično-skeletnega sistema, ki so vključene v delovno razmerje. Intervjuje smo zvočno posneli, naredili transkript in kvalitativno vsebinsko analizo. Na podlagi analize smo oblikovali kategorije, podkategorije in kode. Rezultati: S pomočjo analize intervjujev in sinteze smo oblikovali sedem glavnih kategorij: izvajanje okupacij, zaposlitvena vključenost in delo, izvedba prostočasnih aktivnosti, socialna vključenost, doživljanje sprememb v izvedbi okupacij, sprememba življenjskega sloga in vloga delovne terapije. Udeleženke so opisovale, da bolezen pomembno zaznamuje vsakodnevne aktivnosti, kot so gospodinjske aktivnosti, telesna dejavnost in mobilnost ter osebna nega, kar zmanjšuje njihovo funkcionalno samostojnost. Na področju zaposlitvene vključenosti so izpostavljale pomen fleksibilnih oblik zaposlitve, različnih strategij spoprijemanja in prilagoditev, ki jim olajšajo vključevanje na delovno mesto. Prostočasne aktivnosti so v pripovedih pogosto dobile spremenjen pomen, saj jih bolečina in utrujenost omejujeta pri izvedbi. Pri tem ima pomembno vlogo podpora okolice, ki spodbuja vključenost v skupnost. Udeleženke so opisovale tako pozitivne kot negativne občutke ob doživljanju sprememb v izvajanju. Bolezen zaznamuje tudi življenjski slog in kakovost življenja, ki ga je pogosto treba prilagoditi z različnimi strategijami. Te v veliki meri svetujejo delovni terapevti, ki predstavljajo pomemben del na področju strokovne podpore in pri iskanju prilagoditev. Razprava in zaključek: Ugotavljamo, da revmatične bolezni mišično-skeletnega sistema prinašajo številne omejitve v vsakodnevno življenje, vendar je z ustreznimi strategijami, podporo okolice in delovno terapevtsko obravnavo mogoče ohranjati visoko raven vključevanja v vsakodnevne okupacije in izboljšati kakovost življenja.</dc:description><dc:publisher>[A. Novak]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-28 07:46:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174146</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 152909</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 250988803</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
