<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Gibalno dejavno poučevanje na razredni stopnji kot alternativa klasičnemu pouku</dc:title><dc:creator>Tehovnik,	Tilen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Markelj,	Neja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gibalno dejavno poučevanje</dc:subject><dc:subject>učenje</dc:subject><dc:subject>sedeče vedenje</dc:subject><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:subject>pospeškometri</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bilo ugotoviti, ali lahko in če da, na kakšen način, učitelj uvede gibalno dejavno poučevanje v redni pouk, da bi s tem zmanjšal čas sedenja, še vedno pa podal oziroma obravnaval snov, ki si jo je zadal za to uro. V raziskavo je bilo vključenih 72 otrok petega razreda Osnovne šole Kolezija, od tega smo lahko v raziskavi upoštevali rezultate 59 učencev. Za namen raziskave smo z uporabo pospeškometrov ActiGraph wGT3X-BT, ki so jih učenci nosili med poukom, primerjali količino sedenja med klasičnimi urami pouka in posebej zasnovanimi urami s poudarkom na gibalno dejavnem poučevanju.
Ugotovili smo, da se z uvedbo gibalno dejavnih načinov poučevanja lahko vpliva na količino sedenja med poukom. Uporabljeni didaktični pristopi so zmanjšali količino sedenja tako pri fantih kot tudi dekletih. Ob tem pa se je pokazalo, da so fantje tako pri klasičnih kot pri gibalno dejavnih urah pouka bolj gibalno dejavni. Na podlagi ugotovitev potrjujemo, da lahko vpeljava tehnik gibalno dejavnega poučevanja v redni pouk pripomore k zmanjšanju neprekinjenega sedenja in učinkuje pri obeh spolih. Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bi pokazale dolgoročne učinke tovrstnih pristopov.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-28 07:15:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174138</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 59109</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 256957955</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
