Oksidativni stres kot kazalnik aktivnosti kronične vnetne črevesne bolezniŽibrat, Teja (Avtor) Vovk, Tomaž (Mentor) Tratenšek, Armando (Komentor) oksidativni streskronična vnetna črevesna bolezenCRPkalprotektinKronična vnetna črevesna bolezen zajema Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis ter predstavlja kompleksno vnetno stanje, za katero so značilna obdobja aktivnosti in remisije. Trenutno razpoložljive diagnostične metode kot so endoskopija, histologija in merjenje C-reaktivnega proteina ter kalprotektina, niso vedno zadostne za celostno oceno bolezni, zato postaja iskanje dodatnih, manj invazivnih kazalnikov vse pomembnejše. Namen magistrske naloge je bil raziskati uporabnost kazalnikov oksidativnega stresa pri oceni aktivnosti kronične vnetne črevesne bolezni. V okviru prospektivne opazovalne študije smo spremljali bolnike na terapiji z različnimi biološkimi zdravili (ustekinumab, vedolizumab, infliksimab, adalimumab, golimumab) v treh časovnih točkah: ob uvedbi biološkega zdravljenja (1. obisk), med 6. in 12. tednom (2. obisk) ter med 24. in 36. tednom (3. obisk) zdravljenja z biološkim zdravilom. V raziskavo smo vključili štiri kazalnike oksidativnega stresa: proste tiole (R-SH), napredne oksidirane proteinske produkte (AOPP), malondialdehid (MDA) ter celokupno antioksidativno kapaciteto (TAC). Vrednosti R-SH, AOPP in TAC smo določili s spektrofotometričnimi metodami, MDA pa s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti. Za dokazovanje povezave med koncentracijami kazalnikov in biokemičnimi kazalniki aktivnosti bolezni smo uporabili Spearmanov test korelacije. Kot drugi statistični test smo uporabili Mann-Whitney U-test, s katerim smo ugotavljali razlike v koncentracijah kazalnikov med aktivno fazo bolezni in remisijo. Aktivnost bolezni je bila opredeljena z uveljavljenimi biokemičnimi kazalniki aktivnosti bolezni (C-reaktivni protein in kalprotektin). Statistično značilne razlike smo opazili pri koncentracijah R-SH, AOPP, MDA in TAC med bolniki z aktivno boleznijo in tistimi v remisiji. Vrednosti R-SH so bile nižje (mediana [IQR]: 420 [373-464] proti 545 [447-578]), AOPP (mediana [IQR]: 161 [138-201] proti 130 [96,5-155]) in MDA (mediana [IQR]: 3,63 [2,73-4,11] proti 3,01 [2,35-3,4]) pa višje pri bolnikih z aktivno KVČB, kar odraža povečano prisotnost oksidativnega stresa. TAC je bil pri aktivni bolezni značilno znižan (mediana [IQR]: 0,98 [0,52-1,69] proti 1,76 [1,37-2,31]), pri čemer smo opazili časovno odvisno korelacijo s fekalnim kalprotektinom. Naši izsledki kažejo, da bi kazalniki oksidativnega stresa lahko bili uporabni pri ocenjevanju aktivnosti KVČB in bi potencialno lahko zmanjšali potrebo po invazivnih diagnostičnih metodah. Za potrditev njihove diagnostične vrednosti pa bi bile potrebne dodatne raziskave, ločeno za posamezna podtipa KVČB in s primerljivimi kontrolnimi skupinami.20252025-09-27 08:45:05Magistrsko delo/naloga174119VisID: 119375sl