Zaznane značilnosti dela in delovnega okolja med mladimi raziskovalci v SlovenijiHribernik, Ana (Avtor) Babnik, Katarina (Mentor) mladi raziskovalciznačilnosti deladelovno okoljezadovoljstvo z delomdostojno deloMed raziskovalci v zgodnji karieri se že leta krepi pojav prekarnosti. Negotovi zaposlitveni pogoji, prevelike obremenitve, izkoriščenost in druge stiske mladih raziskovalcev pomembno vplivajo na njihovo namero o vztrajanju v raziskovalni karieri. V magistrskem delu smo z empirično kvantitativno raziskavo na vzorcu slovenskih mladih raziskovalcev in največ sedem let zaposlenih raziskovalcev (N = 210) preučevali, kakšna je vloga zaznanih značilnosti dela in delovnega okolja ter dostojnega dela pri zadovoljenosti delovnih potreb in pri zaznanem nadzoru nad kariero. Oprli smo se na sodobno teorijo psihologije dela, v kateri so avtorji za osrednja konstrukta opredelili zaznan nadzor nad kariero in dostojno delo, ki omogoča zadovoljevanje potreb po preživetju, prispevanju družbi in samodoločenosti. Uporabili smo Vprašalnik delovnih zahtev in virov (JD-RQ), Lestvico dostojnega dela (DWS), Lestvico zaznanega nadzora nad kariero (WVS) in Lestvico zadovoljenosti delovnih potreb (WNSS), ki smo prevedli in validirali za potrebe magistrskega dela. Rezultati se delno ujemajo z ugotovitvami predhodnih raziskav. Mladi raziskovalci kljub nekaterim razlikam v starosti, raziskovalnih nazivih in med visokošolskim ter državnim sektorjem, zaznavajo razmeroma visoke delovne zahteve in vire, ki vodijo v večjo motivacijo za delo, rast in učenje. Viri v primerjavi z zahtevami pomembno napovedujejo zadovoljenost delovnih potreb in zaznan nadzor nad kariero. V okviru dostojnega dela sta se za pomembna napovednika zadovoljenosti delovnih potreb izkazali fizična in medosebna varnost delovnih pogojev in komplementarnost organizacijskih vrednot ter družinskih in socialnih vrednot. Kljub spodbudnim rezultatom so udeleženci opozorili na pojav mentorskega mobinga, neustrezen plačni sistem in številne druge vrzeli v javnem raziskovalnem sistemu. Mladi raziskovalci so ranljiva skupina delavcev, pri katerih bi lahko izboljšanje delovnih pogojev pomembno prispevalo k večjemu zadovoljstvu pri delu in nameri o nadaljevanju raziskovalne kariere. Prispevek raziskave je v boljšem razumevanju izkušenj mladih raziskovalcev in ponuja izhodišča za nadaljnje raziskovanje in oblikovanje ukrepov za optimalno podporo raziskovalcem na začetku svoje raziskovalne kariere.[A. Hribernik]20252025-09-27 07:17:25Magistrsko delo/naloga174086UDK: 159.9:331.101/.104(043.2)VisID: 595249COBISS_ID: 254274307sl