Ženski glasovi v četrtomajskem gibanju: feministična literatura »novih žensk« v začetku 20. stoletjaMalalan, Pia (Avtor) Sernelj, Tea (Mentor) Grčar, Mina (Komentor) četrtomajsko obdobjefeminizememancipacija žensknove ženskefeministična literaturaMagistrska naloga raziskuje feministično literaturo tako imenovanih novih žensk v začetku 20. stoletja, to je v času znamenitega četrtomajskega gibanja, ko je na kitajskih tleh prišlo do pravega izbruha feminističnega diskurza in širjenja feminističnih idej. Sam pojav feminizma na kitajskih tleh sovpada s časom hude krize, ki je nastopila v poznem 19. stoletju, ko se je Kitajska soočala s prevlado tujih, zahodnih sil in ponižujočim polkolonialnim položajem, v katerem je izgubila nekdanji mednarodni ugled, moč in ponos. V tem kontekstu je feminizem postal široko sprejeta nova ideologija, s katero so moški intelektualci in reformatorji poskušali rešiti pereča družbenopolitična vprašanja in potisniti kitajski narod na pot modernizacije. Čeprav so četrtomajski feminizem zaznamovali predvsem literarni doprinosi in mišljenja moških intelektualcev, kot so Lu Xun 鲁迅 (1881–1936), Mao Dun 茅盾 (1896–1981), Ba Jin 巴金 (1904–2005) in Ye Shaojun 叶绍钧 (1894–1988), pa so se tudi kitajske ženske že od samih začetkov borile za svojo svobodo in prihodnost ter s svojim literarnim ustvarjanjem gradile lasten feministični diskurz. Namesto da bi promovirale dominantne moške ideje o emancipaciji žensk, so četrtomajske nove pisateljice, kot so Lu Yin 庐隐 (1898–1934), Ding Ling 丁玲 (1904–1986), Shi Pingmei 石评梅 (1902–1928), Feng Yuanjun 冯沅君 (1900–1974), Chen Xuezhao 陈学昭 (1906–1991) in Xie Bingying 谢冰莹 (1906–1987), v svojih pisanjih vseskozi opozarjale na vrsto ovir in nepravičnosti, ki so ženskam kljub novim časom še vedno onemogočale doseči svobodno in neodvisno življenje, ter jasno in ostro nasprotovale problematičnim vidikom moškega četrtomajskega diskurza.[P. Malalan]20252025-09-27 07:16:14Magistrsko delo/naloga174078UDK: 305VisID: 595241COBISS_ID: 253834755sl