Tesnoba časaLavrenčič, Larisa (Avtor) Komel, Mirt (Mentor) tesnobačaspsihoanalizapostmodernaobjektV magistrskem delu raziskujemo razmerje med tesnobo in časom. Poskušamo razumeti njuno delikatno, na prvi pogled morda komaj zaznavno, a hkrati zelo tesno povezavo, kot jo beležijo tudi nekateri filozofski in teoretsko-psihoanalitični teksti. Ukvarjamo se s povezavo med tema eluzivnima pojmoma, ki pogosto zatikata govor, pri čemer se osredotočamo na čas kot možni objekt tesnobe – čeprav ta praviloma nima (klasičnega) objekta. V tesnobi namreč ne vemo, kaj nas utesnjuje in spravlja v nemir; prav ta neujemljivost jo vzpostavlja kot unheimliche občutje. A kot pravi Lacan, je tesnoba edini »afekt, ki ne vara« – in kot tak sporoča, da je v bivanju nekaj temeljno narobe, tudi v razmerju do časa. Raziskujemo, ali je tesnoba povezana z dojemanjem časa – z nezmožnostjo subjekta, da bi bil in se vzpostavil v svojem času, ki pa ne le mineva, temveč danes celo preganja. Subjektova naloga je, da se uresniči v danem času čeravno ima težavo že z umestitvijo v svoj čas – tudi v okviru t. i. »časa konca«, ki onemogoča zamišljanje prihodnosti, a od nas kljub temu zahteva etično bivanje (z mislijo na jutri), hkrati pa zapoveduje, da moramo uži(va)ti dan.L. Lavrenčič20252025-09-26 14:02:10Magistrsko delo/naloga174061UDK: 616.89-008.441:115(043.2)VisID: 181158COBISS_ID: 257299971sl