<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Hidrološke analize in modeliranje vpliva suhih zadrževalnikov na poplavne razmere na porečju Drete</dc:title><dc:creator>Majko,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bezak,	Nejc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rusjan,	Simon	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>poplavna ogroženost</dc:subject><dc:subject>suhi zadrževalniki</dc:subject><dc:subject>hidrološko modeliranje</dc:subject><dc:subject>hidravlično modeliranje</dc:subject><dc:subject>HEC-HMS</dc:subject><dc:subject>HEC-RAS</dc:subject><dc:subject>podnebne spremembe</dc:subject><dc:subject>reka Dreta</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi je obravnavana poplavna ogroženost porečja reke Drete, hudourniškega pritoka Savinje. Zaradi kratkega časa koncentracije in intenzivnih padavinskih dogodkov se v Zadrečki dolini pogosto pojavljajo poplave, ki ogrožajo naselja in infrastrukturo. V okviru državnega prostorskega načrta so predvideni suhi zadrževalniki kot ključni gradbeni ukrep za zmanjševanje poplavnih konic. Namen naloge je bil z hidrološkim in hidravličnim modeliranjem preveriti njihovo učinkovitost. Za ta namen sta bila izdelana hidrološki model v programu HEC-HMS in hidravlični model v programu HEC-RAS. Hidrološki model je bil kalibriran in validiran z izbranimi visokovodnimi dogodki ter uporabljen za generiranje projektnih pretokov s 100-letno povratno dobo, ob upoštevanju podnebnih sprememb. Hidravlični model pa je omogočil prostorsko analizo poplavnih obsegov in globin na območju naselja Gornji Grad. Rezultati kažejo, da suhi zadrževalniki lahko bistveno zmanjšajo poplavne konice. Največji pretok Drete v Gornjem Gradu se je zmanjšal s 184 m³/s na 124 m³/s, poplavljena površina pa se je zmanjšala za približno 55 %. Analiza je obenem pokazala, da sta, v osnutku DPN dva predvidena zadrževalnika neprimerno umeščena, saj ne prispevata k zmanjšanju pretokov. Zaključki potrjujejo, da ustrezno umeščeni in dimenzionirani suhi zadrževalniki predstavljajo učinkovit ukrep za zmanjšanje poplavne nevarnosti. Rezultati so pomembna podlaga za prostorsko načrtovanje, pripravo državnega prostorskega načrta ter razvoj ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam.</dc:description><dc:publisher>[L. Majko]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-26 08:45:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174037</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 556.152:504.4:627.53(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 175169</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 251446531</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
